Na pogovor je prišlo osem od desetih kandidatov - Andrej Bauman, Aleš Ernecl, Matevž Frangež, Bor Greiner, Igor Jurišič, Katja Koren, Andrej Matvoz in Matej Vodopivec, odsotna pa sta bila Vincenc Gajser in Mitja Zgoznik. Ideje in vprašanja so mladi sicer zbrali že pred dogodkom v skrinjici v Pisarni in na ulicah z uličnimi intervjuji, a je bilo dovolj časa tudi za sprotna vprašanja.

Kandidati so se uvodoma predstavili z enominutnimi nagovori, nato pa je pogovor tekel po sklopih. Pogovarjali so se o kariernih priložnostih za mlade, najemu in dostopnosti stanovanj, kulturi, prostorih in nočnem življenju ter o sodelovanju mladih z občino med mandatom. 

Prvi sklop je pokazal različne poglede na vlogo župana

Matevž Frangež je uvodoma ocenil, da Maribor mladim ponuja slaba delovna mesta. Opozoril je, da je univerza močna na področjih, v katera bo Evropa v prihodnjih letih vlagala veliko denarja, zato je po njegovem treba ustanoviti tehnološki park in zagnati projekt Start-up City Maribor, ki bi znanje z univerze prenesel na trg. Povsem drugače je medtem odgovoril Aleš Ernecl. Po njegovem je kariera korporativni izraz, župan pa pri njej nima veliko vpliva: "S karierami ne morem storiti nič, razen če se ponujajo projekti povezani s tem," je dejal. Igor Jurišič po drugi strani vidi vlogo župana vidi predvsem v povezovanju. Mestna občina bi po njegovem morala vedeti, koliko farmacevtov, keramičarjev ali inženirjev bo v mestu čez nekaj let, da se lahko pogovarja z vlagatelji. "To povezovanje je edino, kar vam jaz kot župan lahko ponudim," je poudaril.

Andrej Bauman je medtem izpostavil, da sta šolstvo in vrtci zapostavljena, mesto pa ima dve univerzi in vsako leto okoli 3.000 diplomantov, za katere je treba pripeljati resne zaposlovalce. Matej Vodopivec je opozoril, da ne gre samo za fakultetno izobražene, saj je v mestu tudi veliko srednjih in poklicnih šol in ravno ti kadri po njegovih besedah odhajajo na delo čez mejo. Bor Greiner pa je mladim sporočil, naj računajo predvsem nase. "Od vaše lastne iznajdljivosti ste bolj odvisni kot od župana," je izpostavil. Andrej Matvoz je poudaril, da priložnosti so, in opozoril, da je študentsko delo danes bistveno bolje urejeno kot nekoč. Katja Koren pa je dejala, da mladi prehod v službo doživljajo drugače kot starejše generacije, zato se bodo morali prilagoditi tudi delodajalci.

Spor o številu praznih stanovanj

Pri stanovanjih so kandidati največ časa v razpravi namenili praznim stanovanjem v mestu, o številu katerih se niso uspeli uskladiti. Greiner je navedel, da imamo v Mariboru več kot 8.000 praznih stanovanj in opozoril, da ima denimo občina v Gradcu v lasti 12.000 stanovanj, v nekaterih mestih pa najemnikom z nižjimi plačami najemnino celo sofinancirajo. Jurišič je medtem navedel podatek iz leta 2024 (slabih 6.000 praznih stanovanj), ki temelji na porabi električne energije. Predlagal je, naj občina stopi v vlogo posrednika med lastniki in najemniki ter tako na trg pripelje vsaj 1.000 stanovanj po cenah, ki bi jih določala sama. Frangež je kritiziral delo javnega medobčinskega stanovanjskega sklada, ki, po njegovih besedah v tem mandatu ni zgradil niti enega stanovanja in se ob tem zavzel za javno najemno gradnjo po vzoru Dunaja, kjer so stanovanja grajena z urejenimi parki in igrišči. Bauman je sklad sicer pohvalil in dejal, da ima čez 2.000 stanovanj, a poudaril, da je treba trg odpreti tudi zasebnim vlagateljem. Omenil je tudi, da se gradnja na Dvorjakovi vleče zaradi pritožbe, na Vrbanski pa jo ovira zaklonišče. Koren je opozorila na razkorak med povpraševanjem in ponudbo, saj je bilo na zadnjem razpisu po njenih besedah več kot 1.000 upravičencev, stanovanj pa le 90. Vodopivec je ocenil, da vprašanja praznih stanovanj noben župan ne more rešiti sam, ker občina ne more spreminjati zakonodaje.

Publika je kandidate med drugim vprašala, kako naj mladi pridejo do lastnega stanovanja, ko cene in stroški rastejo hitreje od plač.

21.000 evrov najemnine za KMŠ

[[image_1_article_94237]]

V tretjem sklopu je predsednik KMŠ, Urban Kavkler opozoril na stroške najema prostorov, v katerih je potekal pogovor, za njih namreč plačajo 21.000 evrov letno. Vprašal je, ali se kandidatom zdi to pošteno glede na veliko praznih prostorov v mestu. Bauman je ocenil, da je cena absolutno previsoka, Greinerjeve obljube o selitvi KMŠ-ja v Rotovž pa je označil za populistične, saj bi moral Rotovž postati stičišče več kulturnih deležnikov. Koren je klubu predlagala selitev v neizkoriščene občinske prostore, Ernecl pa je komercializacijo občinskih prostorov za mlade označil za napačno. Jurišič je medtem kandidate in prisotne opozoril na pravno oviro, saj brezplačen najem občinskih prostorov brez statusa društva, ki deluje v javnem interesu, ni mogoč, zato je mlade pozval, naj si uredijo status delovanja v javnem interesu.

Razprava se je dotaknila tudi nočnega življenja

Frangež je v pogovoru dejal, da je Maribor nekoč ponoči cvetel, zdaj pa je to precej omejeno. Vodopivec bi zato uredil cone za različne vrste zabave, podobne Udarniku, Ernecl pa je vprašal, ali mladi sploh želijo več nočnega življenja in v kolikšnem obsegu. Bauman je poudaril, da mesto za kulturo letno nameni okoli 15 milijonov evrov, a da morajo mladi tudi sami iskati razpise in sredstva. Predstavnik KMŠ je zato opozoril na zapleteno organizacijo dogodkov, saj morajo klubi za dovoljenja plačevati enako kot komercialni organizatorji.

Blendor Sefaj iz kluba KGB je za konec opisal težave z dovolilnicami za vstop v središče mesta. Jurišič je odgovoril, da isti prometni znak v Mariboru pomeni dve različni stvari, Bauman pa je priznal, da so občinske službe delo pri dovolilnicah opravile slabo. Greiner je zato predlagal lokalno aplikacijo z umetno inteligenco, ki bi občane vodila do pravega uradnika.

Sodelovanje z mladimi med mandatom

Za konec so mladi kandidate vprašali, kako bodo le-ti poskrbeli, da dialog ne bo ostal le pri predvolilnih obljubah. Frangež je mlade pozval k organiziranju, tudi z mestnim mladinskim svetom, Greiner pa je poudaril, da "brez mladih mesto crkne", in jih pozval, naj ne čakajo štiri leta, da kličejo k odgovornosti. Vodopivec je ocenil, da je večina idej mladih dobrih, Bauman pa, da bo vsak župan, ki se zaveda pomena mladih, prisluhnil, če bodo pričakovanja realna. Matvoz je mlade povabil v svojo pisarno, Jurišič pa je zagotovil, da bi občino organiziral tako, da mladim ne bo treba trkati na vrata.

Direktorica Mladinskega kulturnega centra Maribor, Marja Guček je za konec predlagala ustanovitev posvetovalnega telesa za mlade. "V okviru Mestne občine Maribor sedaj deluje Svet za starejše," je dejala in dodala, da so podoben predlog za mlade dali že večkrat, novi župan pa bi ga lahko uresničil takoj.

[[image_2_article_94237]]