Kot vemo, je zlasti v medijih vedno več govora o medvrstniškem nasilju in posledicah le-tega. V zadnjem času smo denimo spremljali zgodbo deklice, ki je zaradi šikaniranja storila samomor, v mislih pa nam ostaja tudi celjski pretep na vrhu nakupovalnega središča.

Izr. prof. dr. Katja Košir, strokovnjakinja za duševno zdravje mladih, je ravno zaradi tega v svojem nedavnem predavanju opozorila na dva ključna dejavnika za ustrezen odziv na medvrstniško nasilje: poznavanje pojava in naša zmožnost biti in ostati v odnosu. Njeno predavanje je predvsem pokazalo vpogled v problematiko medvrstniškega nasilja ter poudarilo pomen konstruktivnega odziva odraslih, da bi zaščitili duševno zdravje mladih.

Razumevanje medvrstniškega nasilja

Medvrstniško nasilje je kompleksen pojav, ki se tiče vseh, ki so kakorkoli povezani z njim, bodisi kot opazovalci, žrtve ali storilci. Katja Košir pri tem poudarja, da imamo vsi moč preprečevanja nasilja. Nasilje se pogosto dogaja javno, pred vrstniki, vendar ne pred učitelji in starši, kar situacijo v večini primerov le dodatno zaplete.

"Otroci v osnovni šoli preživijo 9 let in, če so prisiljeni ves ta čas preživeti v nekem neugodnem okolju je to slaba popotnica za nadaljnje življenje."

Glavni motiv storilcev je pogosto krepitev svoje socialne moči in statusa, kar jim omogoča odobravanje ostalih v neki skupini. Žal se večina skupin na tovrstno vedenje odzove pozitivno, s čimer ga dejansko podpira in spodbuja.

Vloga odraslih pri prepoznavanju in preprečevanju

Otroci v takšnih primerih sicer potrebujejo podporo odraslih, vendar se pogosto izogibajo deljenju svojih izkušenj zaradi prepričanja, da jim učitelji in starši ne bodo mogli pomagati. Odrasli namreč pogosto reagirajo hitro in neučinkovito, kar lahko stanje še dodatno poslabša. Ključno je, da se odrasli odzovejo premišljeno, empatično in z razumevanjem, da bi na dolgi rok pridobili zaupanje otrok.

Koširjeva izpostavlja, da je treba situacije obravnavati celostno in ne prehitro sklepati. Dobri odzivi so vedno reflektirani, raziskani, razumljivi in empatični. Pozitivne izkušnje pa v teh situacijah seveda povečajo verjetnost, da bodo otroci v prihodnje bolj odprti za deljenje svojih težav.

Ko otrok doma ali v šoli poroča o nasilju, se v odraslih pogosto sproži zaščitniški odziv, vendar so ti impulzivni odzivi pogosto neučinkoviti. Pomembno je, da odrasli raziskujejo situacijo, prisluhnejo otroku in razmislijo o pravi razlagi dogajanja. Mladostniki morajo pridobivati izkušnje postopoma, zato je pomembno, da jim omogočimo sodelovanje pri reševanju težav. Pomembno je tudi, da starši sodelujejo s šolo, ki ima širši vpogled v medvrstniško dinamiko in lahko postopoma vpliva na spremembe.

[[image_1_article_66408]]

Dinamika medvrstniških odnosov

Medvrstniški odnosi so naravno hierarhični in konfliktni. Koširjeva poudarja, da je naivno pričakovati, da se bodo imeli vsi radi, vendar lahko vplivamo na to, kateri dejavniki bodo določali o priljubljenosti.

Obstajata dve skrajnosti: ugodna skupina, kjer priljubljenost temelji na prosocialnem vedenju, in neugodna skupina, kjer se priljubljenost dosega z nasiljem in strateškim vedenjem. Otroci, ki niso priljubljeni, so pogosto tarče nasilja, kar lahko vodi v osamljenost in dolgotrajno čustveno stisko. Biti priljubljen in sprejet je pri tej starosti najpomembnejši cilj, zato je nujno, da se odrasli aktivno vključujejo v oblikovanje pozitivnih odnosov med vrstniki.

Lahko si plen ali plenilec

Motivi za izvajanje nasilja so različni. Nekateri otroci imajo težave s samoregulacijo in se znajdejo v nasilnih situacijah nevede, medtem ko drugi nasilje uporabljajo načrtno za doseganje svojih ciljev. Učitelji prvi motiv sicer prepoznajo, a druge, bolj sofisticirane oblike nasilja, pogosto spregledajo.

Žrtve nasilja so običajno tisti, ki odstopajo od norm, razlogi za nasilje pa so lahko zelo banalni. Poleg tega žrtve potrebujejo brezpogojno podporo in sprejemanje. Pomembno je, da se počutijo dovolj vredne in samozavestne. Otrokom je treba sporočiti, da so čudoviti, takšni kot so, ter skupaj z njimi iskati strategije za izboljšanje njihove situacije.

Po drugi strani pa je pomembno, če otrok recimo izvaja nasilje, da odrasli razumejo razloge za njegovo vedenje in mu nudijo podporo pri spreminjanju vedenja. Podpora ne sme biti enaka potuhi; otroku je treba jasno sporočiti, da je njegovo vedenje nesprejemljivo, hkrati pa mu nuditi priložnost za izboljšanje. Pomembno je, da se otroci naučijo uravnavati svoja močna čustva in jih izražati na spoštljiv način.

Vloga opazovalcev

Tudi otroci, ki niso neposredno vključeni v nasilje, imajo pomembno vlogo. Opazovalci pogosto ne ukrepajo zaradi strahu pred posledicami. Koširjeva predvsem poudarja, da je pomembno, da se z otroki pogovarjamo o nasilju in jih spodbujamo k razmisleku o njihovih stališčih. Pomembno je, da otroci vedo, da lahko poročajo o nasilju in da bodo njihova dejanja zaščitila žrtve.

Medvrstniško nasilje cveti, ko odrasli gledajo vstran.

"Ključno je, da se odrasli aktivno vključujemo v prepoznavanje in preprečevanje nasilja ter nudimo podporo tako žrtvam kot storilcem. Poznavanje pojava in naša zmožnost ostati v odnosu sta ključna dejavnika za ustrezen odziv. Le z empatijo, razumevanjem in premišljenim delovanjem lahko ustvarimo varno okolje, kjer bodo otroci lahko rasli in se razvijali v samozavestne posameznike," zaključi.