Interstat je med 22. 5. in 1. 6. 2014 ponovno izvedel spletno raziskavo med slovenskimi potrošniki na temo občutenja finančno-gospodarske krize in nakupov prehrambnih izdelkov, v kateri je sodelovalo 531 anketirancev.
Samo tretjina meni, da je kriza že dosegla dno
Okrog tretjina vprašanih (32,4 %) je mnenja, da je gospodarska kriza že dosegla dno in da se bodo razmere počasi izboljševale, medtem ko jih skoraj 60 odstotkov (57,8 %) pričakuje, da se bo kriza še poglobila in lahko pričakujemo še večje poslabšanje razmer. V letu 2012 je ta odgovor izbrala večina anketiranih (kar 82,7 %), medtem ko je le 5 odstotkov vprašanih takrat bilo mnenja, da je kriza že dosegla dno. 
Glavnina anketiranih za nakupe prehrambnih izdelkov za svoje gospodinjstvo mesečno porabi med 201 in 300 EUR
Da so cene prehrambnih izdelkov na slovenskem trgu previsoke, meni več kot 80 odstotkov vprašanih. Glavnina anketiranih za nakupe prehrambnih izdelkov za svoje gospodinjstvo mesečno porabi med 201 in 300 EUR (takšnih je 33,7 %), ali več kot 300 EUR (takšnih je 37,4 %). V letu 2012 smo raziskavo izvedli pred napovedanimi večjimi podražitvami hrane in primerjava rezultatov razkriva, da se je poraba v gospodinjstvih dejansko povišala. V letu 2012 je namreč največ anketiranih za mesečni nakup prehrambnih izdelkov namenilo med 101 in 200 EUR (takšnih je bilo 65,0 %) ali med 201 in 300 EUR (takšnih je bilo 27,1 %). Navedeno se odraža tudi v podatku, da se je znižal delež anketiranih, ki se jim pri nakupih hrane ni potrebno posebej omejevati (v letu 2012 = 65,0 %, v letu 2014 = 57,1 %) ter zvišal delež anketiranih, ki so navedli, da morajo zelo skrbno preveriti, kaj si lahko privoščijo in se morajo pri nakupih hrane občasno tudi omejiti (v letu 2012 = 27,1 %, v letu 2014 = 35,0 %).
 
Manj priseganja na slovenske izdelke
Podražitve prehrambnih izdelkov vplivajo tudi na lojalnost izdelkom slovenskega porekla, saj se je znižal odstotek vprašanih, ki prisega na slovenske izdelke ne glede na ceno (v letu 2012 = 40,4 %, v letu 2014 = 30,0 %) in povišal odstotek takih, ki sicer dajejo prednost slovenskim izdelkom, vendar le če razlika v ceni v primerjavi s tujim konkurenčnim izdelkom ni previsoka (v letu 2012 = 48,5 %, v letu 2014 = 54,8 %) ter takih, ki jim je cena v vsakem primeru bolj pomembna kot poreklo izdelka (v letu 2012 = 11,1 %, v letu 2014 = 15,2 %).
Celotna raziskava je dostopna na povezavi:
http://www.spem.si/files/Interstat_Porocilo%20raziskave_11.06.2014.pdf