Predsednik vlade Janez Janša je ob nedeljskem obisku mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma Agra v Gornji Radgoni poudaril, da je prehranska varnost vprašanje obstoja in razvoja države, kmetijstvo pa ni zgolj gospodarska panoga, temveč tudi strateška infrastruktura države. Zavzel se je za odpravo birokratskih ovir, večjo prilagoditev kmetijske politike podnebnim spremembam ter dolgoročno in predvidljivo podporo ljudem, ki zagotavljajo domačo proizvodnjo hrane.

[[image_1_article_91758]]

Izredna finančna pomoč kmetom 

Janez Cigler Kralj, minister za kmetijstvo, pa je na Agri obljubil, da bo država zaradi višjih cen energentov in mineralnih gnojil zagotovila 8,1 milijona evrov sredstev, od tega iz evropskih sredstev 2,7 milijona evrov in iz proračuna Republike Slovenije 5,4 milijona evrov. Do pomoči v obliki pavšalnega plačila na hektar bodo upravičeni nosilci kmetijskih gospodarstev, ki so vpisani v register in izpolnjujejo predpisane pogoje. Ob tem so po ministrovih besedah pospešili postopke izplačil pomoči zaradi lanske suše - glavnina te pomoči v višini 8,45 milijona evrov naj bi bila izplačana avgusta, sledila bodo še izplačila zaradi škode po pozebi. 

"Sporočam pa slovenskim kmetom, da ne bodo ostali sami. Živinorejce pa pozivam, naj ne prodajajo živali in naj se ne prenaglijo. Naj ne prodajajo živali, ne zmanjšujejo črede ali je v celoti odprodajo, ker ko enkrat čredo prodaš, jo zelo težko ponovno obnoviš. Mi bi radi ohranili živinorejo in slovensko kmetijstvo v kondiciji in jim bomo pri tem pomagali."

Kmet ni sovražnik, ampak ohranjevalec ekosistema

Ker se je v zadnjih letih pojavil občutek, da kmetje predstavljajo težavo v slovenskem prostoru, da onesnažujejo okolje in podobno, nas je zanimalo, kako o tem razmišlja aktualni minister.

Prvi, da je bil vedno zagovornik tega, da je zahvaljujoč slovenskemu kmetu živa pridelava najboljše lokalne, zdrave in varne hrane, in nadaljeval: "Zahvaljujoč slovenskemu kmetu imamo obdelano podeželje, čudovito podeželje, ki ga imamo tako radi in na katerega smo tako ponosni. Vsakemu, ki pride iz tujine v Slovenijo, ponosno kažemo obdelano, urejeno kulturno krajino, slovensko podeželje, ki ponaša ime naše države v svet. In tretje, kar je pa še najbolj pomembno: kmet je - v to sem trdno prepričan in to vem iz prve roke - tisti, ki je zaslužen za to, da smo ohranili biotsko raznovrstnost in visoko stopnjo ohranjenosti narave. Kmet ni sovražnik ekosistema, ampak je ohranjevalec ekosistema. In zato mu želim skupaj s svojo ekipo ponovno povrniti to dostojanstvo in ugled, ki si ga zasluži zaradi tega, ker opravlja številne zelo pomembne funkcije."

Ali na trgu res ni dovolj krme za živali?

Kako pa Cigler Kralj odgovarja na pomisleke nekaterih kmetov, da bo država pri izpadu krme težko pomagala, saj te preprosto v tem trenutku na trgu ni dovolj.

"Koliko sem jaz bil po terenu, je odvisno od tega, na katerem koncu Slovenije si. Nekaj krme si bodo kmetje že sami zagotovili, tako so me informirali, ker imajo že dolgoletne izkušnje in vedo, od katerega morda nekdanjega rejca oziroma lastnika travnikov, ki še vedno kosi, lahko potem kupijo neposredno od njega. Nekateri so rekli, da že imajo vzpostavljene povezave tudi s pridelovalci krme v tujini."

"Mislim pa, da tudi to, da smo zdaj vsi hvaležni, sicer tudi malo prestrašeni zaradi morebitnih novih ujm, za ta dež. Javna služba kmetijskega svetovanja pri kmetijsko-gozdarskih zavodih me je poučila, da se bo, če bodo kmetje zdaj posejali prave rastline ob pravem času, ob namočenosti tal in morda ugodnem vremenu v naslednjih nekaj mesecih, dalo kaj rešiti tudi s posevki lucerne in hitro rastočih rastlin, ki bi lahko morda vsaj delno omilile izpad."

Minister nadaljuje, da je v nekaterih delih Slovenije izpad krme lahko tudi do pet mesecev. "Nekateri morajo že zdaj dokrmljevati živali z zalogami, ki bi jih sicer imeli za zimo. Tu smo že odločeni in tudi na ravni vlade smo se nekako neformalno že dogovorili, da bomo poiskali najbolj učinkovit način pomoči."

Razmišljajo, da bi sprostili blagovne rezerve koruze

Na naše vprašanje, ali bodo kmetom pomagali v obliki krme ali s sredstvi za njen nakup, minister odgovarja: "Obe varianti sta zdaj v tehtanju in skupaj s strokovnimi ter stanovskimi organizacijami bomo našli način, ki bo najbolj učinkovit tudi za slovenskega kmeta. Razmišljamo pa tudi o možnosti - in strokovnjaki so me k temu že tudi pozvali, prav tako je dala svoje predloge kmetijska zbornica -, da bi sprostili blagovne rezerve, in sicer koruze. To se je že v preteklosti izvajalo. Nazadnje to ni bilo najbolj posrečeno, tako da moramo tudi tu pripraviti natančen in dober izračun, ki bo tudi pravičen, da ne bo povzročil več škode kot koristi."

Izbirajmo slovenske pridelke 

Kako pa lahko v tem trenutku vsakdo pomaga slovenskemu kmetu?

Minister je prepričan, da moramo letos bolj kot kdaj koli prej izbirati slovenske pridelke; tudi če bodo malo manj lepega videza, tudi če bodo morda nekoliko manj kakovostni, tudi če bodo malo dražji od tujih. "Ampak na policah in neposredno pri kmetih vzemimo oziroma izberimo slovenske pridelke, kajti s tem najbolje podpremo slovenskega kmeta in pomagamo, da se bo odločil ostati v tej panogi ter da bomo še naprej imeli zdravo slovensko lokalno hrano."