Ste se kdaj vprašali, ali prehrana, ki jo vsak dan izbirate, res ustreza vašemu telesu, katera oblika gibanja vam najbolj koristi ali na katera zdravstvena tveganja bi morali biti posebej pozorni? Odgovori se lahko deloma skrivajo tudi v naši DNK.
Ljudje se namreč razlikujemo po genetskih značilnostih, življenjskih navadah, starosti, okolju in zdravstvenem stanju. Prav zato tisto, kar koristi enemu človeku, ni nujno najboljša izbira za drugega. V ospredje tako vse bolj prihaja personalizirana preventiva, pri kateri lahko eno od orodij predstavlja tudi genetsko testiranje.
Vse se začne z vzorcem sline
Sam postopek genetskega testiranja je lahko precej preprost. Kot je za Delo pojasnil Matjaž Petrovič, direktor prodaje v podjetju GenePlanet, uporabnik doma odda vzorec sline, ki ga nato pošljejo v laboratorij. Po opravljeni analizi prejme rezultate, ki so predstavljeni skupaj s personaliziranimi priporočili.
Ta lahko vključujejo smernice glede prehrane, življenjskega sloga in preventivnih ukrepov, ki jih je mogoče vključiti v vsakdanje življenje.
Genski test ne pomeni, da boste zboleli
Pri rezultatih pa je pomembno razlikovati med genetsko predispozicijo in napovedjo bolezni. Gensko testiranje namreč ne more z gotovostjo povedati, ali bo posameznik določeno bolezen v prihodnosti razvil. Po navedbah Petroviča je danes mogoče ocenjevati genetske predispozicije za številna pogosta kronična obolenja, med drugim bolezni srca in ožilja, sladkorno bolezen tipa 2, nekatere vrste raka ter določene presnovne in imunske značilnosti. Namen takšnih informacij ni napovedovanje prihodnosti, temveč pravočasno prepoznavanje področij, na katerih bi lahko imela preventiva največji učinek.
Na zdravje ne vplivajo samo geni
DNK je sicer pomemben del zgodbe, še zdaleč pa ni edini. Na zdravstveno stanje posameznika vplivajo tudi prehrana, gibanje, spanec, stres in številne druge življenjske navade.
Genetski podatki se zato pri oblikovanju priporočil lahko dopolnjujejo tudi z informacijami, kot so starost in življenjske navade posameznika. Cilj je tako oblikovati bolj praktična priporočila za vsakodnevno življenje.
Več kot 70 odstotkov uporabnikov naj bi spremenilo vsaj eno navado
Pri GenePlanetu navajajo, da je več kot 70 odstotkov njihovih uporabnikov po opravljenem testiranju spremenilo vsaj eno življenjsko navado. Po besedah Petroviča nekateri po prejemu rezultatov začnejo prej opravljati priporočene preventivne preglede, drugi prilagodijo prehrano ali telesno aktivnost glede na ugotovljene genetske značilnosti.
Isti podatki bi lahko v prihodnosti povedali še več
Zanimivo je tudi, da se naša DNK večinoma ne spreminja, medtem ko znanstvena spoznanja na področju genetike napredujejo. Po navedbah GenePlaneta je zato mogoče iz že analizirane DNK v prihodnosti pridobiti dodatne informacije, ne da bi moral posameznik ponovno oddati vzorec. Ko znanost omogoči nove vpoglede, je tako mogoče že pridobljene genetske podatke analizirati tudi z vidika novih spoznanj.