Župani 16 turistično najbolj obiskanih občin v severovzhodni Sloveniji so včeraj storili šele prvi korak na poti ustanavljanja rizičnega sklada, ki bi omogočal preživetje aktualne letalske povezave Maribora z Londonom in morebitnih novih rednih linij. Lokalne skupnosti pričakujejo, da bodo interes za vlaganje pokazali predvsem turistični ponudniki.
Zbrati morajo 600.000 evrov
Kot je še pred sestankom pojasnil mariborski župan Andrej Fištravec, ki je sam sicer sodeloval le v uvodnem delu, so pripravili analizo prebivalstva in turističnih zmogljivosti v tem delu Slovenije in na podlagi tega pripravili predlog porazdelitve višine prispevkov s strani občin. Ob tem si sicer obetajo tudi sodelovanje turističnega gospodarstva in države.
Po pripravljenem predlogu želijo preko lokalnih skupnosti zbrati skoraj 600.000 evrov. Od tega bi mariborska občina prispevala 100.000 evrov, turistično najbolj oblegane občine, kot so Moravci, Rogaška Slatina, Podčetrtek, Laško in Ptuj, med 20.000 in 25.000 evrov, ostale občine pa sorazmeren delež glede na število prebivalcev in ustvarjenih nočitev.
Aktivnosti predstavila tudi občinska turistična agencija
Udeležencem sestanka so predstavili tudi aktivnosti občinske turistične agencije Martura, ki se ukvarja predvsem s privabljanjem tujih turistov v mesto in regijo, saj morebitne vlagatelje v sklad zanima predvsem ta del poletov na mariborsko letališče.
Direktor mestne uprave Bojan Babič je po koncu sestanka povedal, da so župani na sicer za javnost zaprtem sestanku podprli razvoj letališča, a da bo potrebnih še veliko pogovorov, predvsem pa morajo zdaj animirati turistično gospodarstvo.
“Največ pomislekov je glede tega, da se morda trenutno premalo vlaga v promocijo destinacije, saj doslej nismo bili povezani. Namen današnjega sestanka pa je bil ravno to, da povežemo vse deležnike in priskrbimo sredstva za razvoj. Zavedati se moramo, da brez nekega vložka ni iztržka,” je dejal Babič in napovedal pripravo pisma o nameri, ki naj bi ga podpisali čim prej.
Dali soglasje za ustanovitev rizičnega sklada
Da današnji dogovor zagotovo še ni bil dovolj, da bi prepričali Adrio Airways, naj tudi po septembru nadaljuje s poleti iz Maribora, je menil Babič, a je bil bolj optimističen prvi mož Delavske hranilnice Jože Stegne kot lastnik Aerodroma Maribor. Po njegovem je bil današnji sestanek zelo pomemben, saj so dobili soglasje lokalnega okolja za podporo ustanovitvi sklada.
“Adria se nima kaj odločati. Vozila bo toliko časa, dokler bo imela nekoga, ki bo pokrival izpad njenih prihodkov zaradi morebitne nerentabilnosti prevozov. Ta trenutek to pokriva Aerodrom Maribor in mislim, da bo uveljavitev dogovora stekla kmalu in ne bo treba čakati do naslednjega proračunskega obdobja,” je dejal Stegne in dodal, da hkrati intenzivno iščejo tudi konkurenčne prevoznike.
Okoliške občine naklonjene skladu
Pomena mariborskega letališča se zavedajo v večini občin. Kot je povedal ptujski župan Miran Senčar, bodo pobude podprli, a k sodelovanju morajo pridobiti tudi gospodarstvo in državo, zato bodo pismo o nameri podprli z odložnim pogojem. Načelni dogovor koalicije o podpori skladu že imajo, strinjajo se tudi s predlagano višino plačila, a šele v naslednjem letu pri sprejemanju novega proračuna.
Župan Podčetrtka Peter Misja, sicer tudi predsednik Turistične zveze Slovenije, je prav tako poudaril, da bi najprej morali združiti turistično gospodarstvo v regiji, sicer pa so kot eden večjih ponudnikov turističnih zmogljivosti za sodelovanje zainteresirani tudi v njihovi občini, ki bi sicer kljub svoji majhnosti morala v sklad prispevati enega večjih deležev.
STA