Slovenska zakonodaja ima pri delu na črno postavljene precej jasne meje. Brezplačna pomoč je sicer načeloma dovoljena, druga opravila pa lahko hitro postanejo delo na črno, če so opravljena za plačilo in brez ustrezne prijave, piše Slo24.

Obstajajo tudi izjeme, ki niso prepovedane

V Sloveniji je delo na črno prepovedano, pri čemer Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC-1) med drugim določa, da gre za tako obliko dela tudi takrat, ko posameznik opravlja dejavnost ali delo, za katerega ni vpisan v ustrezen register oziroma nima priglašenega dela. Nadzor nad različnimi oblikami dela in zaposlovanja na črno izvajajo pristojni državni organi, med drugim Finančna uprava RS, Tržni inšpektorat in Inšpektorat RS za delo.

Zakon določa več izjem, pri katerih določena oblika dela ne velja za delo na črno - v kolikor se seveda opravlja brezplačno.

Med njimi so sosedska in sorodstvena pomoč, nujno delo, humanitarno in karitativno delo, prostovoljsko in dobrodelno delo, pomoč na kmetijah v določenih primerih, kratkotrajno delo ter osebno dopolnilno delo, ki je urejeno posebej. Pri slednjem gre za posebno obliko dela, ki je zakonsko urejena in zato ni isto kot preprosto opravljanje dela brez prijave.

Poglejmo na konkretnem primeru, če sosedu občasno in brezplačno pomagate pokositi travo, je lahko takšna pomoč zajeta med dovoljene oblike sosedske pomoči, če pa za vsako košnjo prejmete plačilo in takšno delo opravljate kot storitev, situacija ni več enaka.

Ne le delo na črno, problematično je tudi oglaševanje

Pri delu na črno pa ni problematično samo dejansko opravljanje dela, zakon namreč prepoveduje tudi določene oblike oglaševanja dela na črno. FURS ob tem opozarja, da je nedovoljeno tudi oglaševanje dela oziroma dejavnosti, ki ni ustrezno registrirana. Težava lahko nastane že pri javnem ponujanju storitev, če oseba za njihovo opravljanje nima ustrezne pravne podlage.

Zato objave, kot so »Pokosim travo, očistim stanovanje ali prebarvam stanovanje, pišite v zasebno sporočilo«, če gre za neprijavljeno plačano dejavnost, niso tako nedolžna, kot se zdi.

Problematično je tudi zaposlovanje na črno, delodajalec namreč ne sme omogočiti dela osebi, ki z njim nima ustrezno urejenega pogodbenega razmerja oziroma ni prijavljena v obvezna socialna zavarovanja. Med zaposlovanje na črno sodijo tudi nekatere druge situacije, povezane z delom študentov, upokojencev in državljanov tretjih držav.

Za kršitve ZPDZC-1 so predpisane globe, njihova višina pa je odvisna od vrste kršitve in od tega, kdo jo je storil. Globe segajo od 100 do 2.500 evrov pri najnižjih kategorijah do 5.000 oziroma 26.000 evrov pri najvišjih, pri čemer so lahko globe višje v primerih koristoljubnosti ali pridobivanja večje protipravne koristi. Lahko pa posameznik tudi ostane tudi brez določenih pravic, ki jih zagotavlja zakonito urejeno delo, na primer pravic iz delovnega razmerja, še poroča Slo24.