Novica je strogo neuradna, ampak na terenu preverjena. Baje smo Mariborčani čisto mahnjeni na Kras. No, mahnjeni. Itak, da zadnje leto najbolj, če ne kar izključno zaradi turističnih bonov, ker »nekam te mor’mo it’«. In še zdaj avgusta, sploh tisti, ki smo obupali nad tem, da bi našli karkoli na hrvaški obali, se na Kras iz naših krajev kar precej hodi. Vsaj tako so mi rekli Kraševci. Da se ti neizogibno slej ko prej povsem (ne)pričakovano zgodi tisti napev Ljudskega vrta: Maribor tu, Maribor tam.
Da lahko malo sanjamo
Zgodilo se je v Ferrarijevem vrtu v Štanjelu. Najbrž ste itak že bili, če pa ne, pa ste že dovoljkrat slišati o najbolj zelenem kosu presušenega Krasa, kjer je na vrtu hiše zdravnika Enrica Ferrarija arhitekt Maks Fabiani pokazal, da lahko narediš ribnik sredi tal, kjer se še pljunek izmuzne v kamnito zemljo.
Ampak skrbno urejen vrt, po katerem stražari mitski gospod, ki benti, kadar najde nepobran čikec, pobira jih kar z zloveščimi kleščami in ve povedati, da bi on vse drugače uredil, ampak ker je le ekonomski tehnik, pač nima dovolj šol, da bi ga šolani ljudje poslušali, je že leta pač totalna kič doza, romantični šus in kraj, kjer bi se, če bi imeli dovolj denarja ali pa se nam taka milina v naravi dopade, najbrž vsi poročili. Tako pa pač gremo tja, ker je lepo in lahko, zakaj pa ne, tudi malo sanjamo.
Kak je tu lepo ludi!
Ni ravno pogosto, da si tam sam. Pa naj bo v poletni pripeki, pač prelepo je, kandidatov pa več kot dovolj. Skoraj vedno je nekdo tam. In tako se je pripetilo tudi tokrat, ko se je tudi izpod krasne pergole že na daleč slišalo dva para. Ni nujno, da je šlo ravno za, strogo gledano, Mariborčane. Vsekakor pa Štajerce. Take, ki se pri 32 stopinjah ob pol treh popoldan samo še režijo. V pristnem dialektu.
»Čuj, dragi, kaj mama midva kaki pir doma?« je vprašala ena od dveh gospa, ko so se sprehajali po vrtu.
»Ne, sn ti že prej reko, da samo vino!«
In nato je seveda nastopil trenutek za obvezno fotografiranje na mostičku čez ribniček.
»Se gremo fotkat na toti mostek?«
»Vas bom jaz slikala. Daj, malo stisni drago, no!«
»Kam? Za zizo? Kaj pa če mlekec vun priteče?«
»Nič zato, boš malo spil… evo tička! Ooo, čúdovito! Kak je pa tu lepo ludi!«
Ja, če kaj, radi na glas povemo, kadar smo veseli. Pač to smo mi. Maribor tu, Maribor tam.
Če pa je tak na Mladinski!
Sicer pa se nam včasih (ne)hote primeri, da presojamo druge kraje po našem lepem mestu. Saj vemo, pri nas je nekaj tak in tak in že samo zato, ker je tako pri nas, potem »mora« biti tudi drugje. Maribor tu, Maribor tam.
Zgodilo se mi je na glavni sežanski ulici, kjer imajo parkinge urejene večinoma na levi strani, če ste se pripeljali iz te, »naše« smeri. Plačljivi resda so, ampak šele po prvi uri, kar je mimogrede fina stvar. No, tako se peljem in da ne bi delal kroge gor in dol po centru mestsa, zapeljal čez cesto (prekinjena črta) na levo in parkiral avto v kontra smer vožnje na prosti parking.
Zdaj, ne spomnim se, če smo to sploh študirali pri CPP. Če je to sploh bilo noter v učbeniku. Ne vem. Vem pa, da recimo pri Ljudskem vrtu, če vzamemo to za merilo, ki ga recimo da večinoma poznamo, na Mladinski lahko parkiraš bolj ali manj v katero koli smer, pa so parkingi tudi zgolj na eni strani ulice. No, v Sežani pa je ravno ob parkiranju po ulici vandral policist. Seveda sem ga opazil, ampak bolj pomembno je, da je on opazil mene in predvsem moje manevriranje.
Tole pa najbrž ne bo vredu
Pokazal je, naj dvignem okno. In to, češ, ročno. Da mi je bilo prav nerodno, ker imam dobro staro rolaj-me ročko le pri zadnjih vratih. Spustil sem okno in tik pred tem ujel, kako je preveril registrsko tablico. Češ. Maribor. Nasmejal se je, kakor se nam včasih ljudje drugod nasmejijo. Ne, sploh ne slabo ali posmehljivo, eh kje pa, bolj, kako bi rekel, v pričakovanju, ker znamo biti taki. Glasni pa strastni.
»Dober dan,« sem mu previdno rekel.
»Dan. Tole pa najbrž ne bo vredu…« je še enkrat premeril situacijo.
»Em… Ne razumem, sem naredil kaj narobe?« sem vprašal in se želel ugrizniti v jezik, potem pa izustil tisto našo klasično »špraho«.
»Ker, veste gospod policist, pri nas v Mariboru lahko gladko parkiramo tudi kontra smeri, če je prekinjena črta na ulici kot tukaj.«
Glih je njega zanimalo, ja, kako imamo to mi v Mariboru.
Ampak je bil krasen.
»Ne, kar se mene tiče, niste naredili prekrška…« je rekel in že sem dvigoval okno, ko je pristavil, »samo redarka bo pa manj navdušena«. In ne bo razumela slogana Maribor tu, Maribor tam. Zato sem avto, pa še zdaj ne vem, ali bi sploh moral, vseeno raje obrnil. In parkiral v smeri vožnje.
Največji hiti
Še en bankomat, ki nikoli ne dela? O, smola.
https://maribor24.si/lokalno/se-en-bankomat-ki-skoraj-nikoli-ne-dela-o-smola
S23 ni Nova vas. Pa kak’ ni? Ker ne.
https://maribor24.si/lokalno/maribor/s23-ni-nova-vas-pa-kak-ni-ker-ne
Kaj bo sledilo? Cesta XIV. divizije?
https://maribor24.si/lokalno/maribor/okno-mesta-kaj-bo-sledilo-cesta-xiv-divizije
V tretje pa te že narediš izpit za avto. Samo ne na Pobrežju.
Čvrga Ljudskega vrta
https://maribor24.si/lokalno/maribor/okno-mesta-cvrga-ljudskega-vrta
V Melju je vedno rdeča
