Včeraj zvečer je bil sprejet interventni zakon, ki so ga predlagale stranke NSi, SLS in Fokus ter Demokrati in Resnica. Zakon vsebuje več ukrepov za blažitev energetske krize, med njimi pa je vključen tudi nižji davek na dodano vrednost in del energentov.

Interventni zakon o razvojnih ukrepih Slovenije (ZIURS) prinaša paket davčnih, socialnih, pokojninskih, zdravstvenih in administrativnih sprememb. Namenjen je podjetjem, samozaposlenim, zaposlenim, upokojencem, mladim družinam, najemnikom, gostincem in zdravstvenemu sistemu.

Kaj zakon prinaša?

Interventni zakon v osnovi prinaša davčne razbremenitve in spremembe za podjetja ter samozaposlene, saj širi pogoje za uporabo sistema normiranih odhodkov. Prag za normirance se bo dvignil do 150.000 evrov prihodkov za polno samozaposlene, medtem ko normirani odhodki ostajajo visoki (80 odstotkov do 100.000 evrov prihodkov), nato pa postopno padajo.

Sprejet zakon prav tako uvaja zgornjo mejo prispevkov za socialno varnost, saj se prispevki obračunajo največ od osnove 7.500 evrov mesečno. Za samozaposlene in kmete z nizkimi prihodki se bo določila nižja minimalna osnovo za prispevke, ki znaša največ 45 odstotkov minimalne plače. V novem zakonu se prav tako omejuje odškodninska odgovornost delodajalcev pri škodah iz zdravstvenega zavarovanja. Po novem se prispevek za dolgotrajno oskrbo ne bo več plačeval od pokojnin.

Zakon naj bi razbremenil podjetja

Predlagatelji zakona menijo, da bodo z njim primarno uspeli razbremeniti podjetja. To nameravajo doseči z nižjimi stroški dela, predvsem zaradi omejitve višine socialnih prispevkov pri višjih plačah. Zakon naj bi dosegel tudi nižjo obremenitev malih podjetnikov, nižje minimalne osnove za prispevke pa bodo pomagale predvsem manjšim s.p.-jem in kmetom.

Spremembe tudi v gostinstvu in turizmu

Interventni zakon naj bi omogočal tudi več manevrskega prostora za gostinstvo in turizem, saj se začasno umika uporaba novega zakona o gostinstvu, prav tako pa se odpravljajo omejitve kratkoročnega oddajanja stanovanj v letu 2027.

Znižanje davka na oddajanje stanovanj

Sprejet zakon znižuje tudi davek na oddajanje stanovanj v najem – splošna stopnja se znižuje iz 25 na 15 odstotkov, davek pa bo znašal le 5 odstotkov za družine z otroki ter mlade do 30 let.

Znižanje davka na dodano vrednost

V sprejetem predlogu zakona, je predvideno tudi začasno znižanje DDV na energente kot so elektrika, plin, daljinsko ogrevanje in drva. Po vzoru Avstrije, želi Slovenija prav tako znižati davek na dodano vrednost za osnovna živila kot so kruh, moka, mleko, meso, jajca, sadje in zelenjava, olje, ter sladkor.

Kaj bodo največji učinki zakona?

Največji učinki zakona naj bi bili razbremenitev stroškov dela pri višjih plačah, večja konkurenčnost podjetij ter ugodnejši pogoji za samozaposlene in male podjetnike, kar lahko poveča tudi interes za legalno oddajanje stanovanj. Za gospodinjstva zakon prinaša nižje stroške energije in hrane, večjo dostopnost stanovanj za mlade in družine ter višje prihodke upokojencev, ki bodo lahko ob delu prejemali polno pokojnino. Na sistemski ravni zakon uvaja večjo fleksibilnost trga dela, poskuša stabilizirati zdravstveni sistem z jasnejšimi pravili za dodatno delo zdravnikov ter začasno umirja regulacijo kratkoročnega oddajanja in gostinstva.

Sindikati zbirajo podpise za referendum

Predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivavšek je danes v imenu reprezentativnih sindikalnih central opozoril, da je bil zakon sprejet, ne da bi se ga poskušalo prej uskladiti v socialnem dialogu.

Kot je izpostavil, novi predpis, ki so ga imenovali zakon za razkroj Slovenije, posega na temeljna področja, na katerih delujejo socialni partnerji, med drugim v zakon o delovnih razmerjih, pokojninsko reformo, zdravstveno zakonodajo. Veliki večini prinaša manj, je prepričan. Referendum je sicer že napovedala tudi odhajajoča koalicija, ki je interventnemu zakonu ostro nasprotovala.