Z Vidom Potočnikom, dijakom II. gimnazije Maribor in bodočim študentom Fakultete za naravoslovje in matematiko v Mariboru, sicer pa zagretim ljubiteljskim opazovalcem ptic, ki poleg teh preučuje še številne druge živalske in rastlinske vrste, se dobiva v bližini pobreškega gasilskega doma. Opremljen je z velikim daljnogledom in na videz že zelo obrabljenim priročnikom za opazovanje ptic, zato mu pot, ki jo začneva, nikakor ni tuja. Sprehod začneva ob umetnem kanalu reke Drave, kjer lahko ob lepem in jasnem vremenu vidimo številne vrste ptic, Vid pa me pouči o mariborskih.

»V Mariboru se nahaja velika večina ptic, ki so prisotne tudi drugod po Sloveniji. Izpostavim lahko najpogostejše, ki jih ima vsak Mariborčan priložnost videti brez posebnega truda. Drava ponuja dom številnim pticam, ki potrebujejo vodni življenjski prostor. Redno lahko opazujemo labode grbce, ki se pozimi skupaj z drugimi vrstami ptic zberejo v okolici Lenta, kjer so deležni hranjenja,« razlaga, spotoma pogleduje v daljnogled in mi nato z roko pokaže, kam naj pogledam, da lahko tudi jaz opazim katero od ptic.

Od rečnih galebov, do rac mlakaric, kormoranov in vrabčkov

»Prav tako pogosti so rečni galebi, občasno pa se pojavijo tudi kakšne druge vrste večjih galebov. Pozimi lahko na Dravi vidimo veliko jato lisk (majhnih črnih tukalic), ki jih prepoznamo po belem kljunu, včasih nas obiščejo celo race sivke in čopaste črnice,« mi pove in nadaljuje: »Stalni gosti so mlakarice, ki so pri nas na Dravi čez celo leto. Pozimi lahko vidimo tudi kakšno manjšo jato kormoranov, ki preletijo Dravo ali se na njeni gladini tudi ustavijo,« pove, medtem ko kaže na osamelega kormorana blizu naju.

»Med kopenskimi pticami so vsekakor najpogostejši in najopaznejši domači vrabci, ki so ljudi že zelo dobro vajeni in jih je zato razmeroma lahko opazovati. Vsak Mariborčan ima priložnost videti tudi kosa in nekaj vrst sinic (npr. veliko sinico in plavčka), ki jih najlažje opazujemo zjutraj ali zvečer, v primeru, da so večeri dovolj svetli,« še pove Vid.

Preveč samoumevni golobi

V pogovoru se dotakneva tudi domačih golobov, ki so nam skorajda samoumevni in Vid pojasnjuje: »Domači golob je vsekakor ptica, ki je ne cenimo dovolj, čeprav izvira iz sedaj zelo redkega skalnega goloba.« Čeprav se zimski dnevi poslavljajo, mi sopotnik v svojem priročniku za opazovanje ptic pokaže tudi nekaj vrst, ki jih najpogosteje opazimo prav v hladnejših dneh: »Pozimi lahko opazujemo množico tako imenovanih vrtnih ptic, ki pridejo v nastavljene ptičje krmilnice, kot so na primer zelenci, liščki (barviti majhni pevci), veliki detel, različne vrste sinic in občasno celo spretni akrobat brglez.«

Obvezna oprema pri opazovanju ptic je tudi priročnik z določevalnimi ključi in opisi naših ptic

O srakoperjih, ki plen nabodejo na trnje

S pobreške strani dravskega kanala ob jasnem dnevu dobro vidiva v Malečnik in Vid pove nekaj zanimivosti tamkajšnjega ptičjega sveta: »Če se sprehodimo do Malečnika bomo deležni ogleda čisto drugačne ptičje favne, vse od več vrst ujed, izpostavim lahko postovko, do čižka in celo srakoperjev, ki so zelo znani zaradi nekoliko nenavadnega obedovanja. Svoj plen, med katerega spadajo tudi manjše ptice pevke, namreč nabodejo na trne grmičevja.«

Glasne ptice pevke na obrobju Maribora

Pred nama na kanalskem zidu sedi velika temna ptica, a se mi vsak poskus, da bi jo fotografirala, ponesreči. Vid me pomiri, da to ni nič nenavadnega, saj fotografiranje ptic zahteva dobršno mero potrpežljivosti in vrhunsko fotografsko opremo. Zato se raje posvetim ogledovanju ptice nekaj metrov pred seboj, Vid pa mi pojasni, da gre za sivo vrano. »Na obrobju mesta so seveda pogoste tudi bolj glasne pripadnice pevk: siva vrana, sraka in občasno celo jate poljskih vran ter kavk, ki se ustavijo na kakšnem polju,« pove in doda: »Vsekakor lahko pozorni opazovalec v Mariboru najde še marsikatero ptičjo vrsto, tudi katero izmed redkejših.«

»Izpostavil bi gozdove, predvsem Stražunski gozd je dom številnim pticam, ki občasno prihajajo tudi v urbano okolje naših domov. Velika biodiverziteta je v okolici reke Drave, kjer prebivajo tako vodne ptice kot tudi tiste, ki živijo v vlažnih življenjskih prostorih.«

Število ptic pri nas težko ocenimo

Povprašam ga, ali lahko ocenimo, koliko ptic se v Mariboru sploh nahaja, nakar odkima. »Znane številke ni niti za Slovenijo, saj so mnoge ptice izrazito aktivne vrste. Jeseni namreč odpotuje množica ptičjih vrst v južne kraje, obenem se pozimi v naše kraje priselijo velike jate ptic, ki prezimujejo pri nas, a izvirajo iz severnejših krajev, na primer Rusije in skandinavskih dežel,« pojasnjuje in doda zanimivost: »Tako smo bili januarja 2019 deležni celo več kot dvomilijonske jate pinož, ki so prišli iz severnih krajev.« Pove, da so dodaten dejavnik, ki otežuje zanesljivo preštevanje, tako imenovane preletne vrste, ki se v Sloveniji ustavijo za kakšen dan ali dva, da pridobijo energijo za nadaljnji polet proti svojemu cilju.

Ta ptica je podivjana moškatna bleščavka, ki jo lahko priložnostno vidimo med drugimi pticami na Dravi, a se običajno drži sama zase.

»Vroče« ptičje točke, raj za opazovanje

Dlje časa hodiva, več ptic opažam, Vid pa razloži, da je v Mariboru več »vročih« točk, kjer lahko najdemo ptice. »Izpostavil bi gozdove, predvsem Stražunski gozd je dom številnim pticam, ki občasno prihajajo tudi v urbano okolje naših domov. Velika biodiverziteta je v okolici reke Drave, kjer prebivajo tako vodne ptice kot tudi tiste, ki živijo v vlažnih življenjskih prostorih. Seveda pa nekaj pogostejših vrst uspeva v okolici stanovanjskih objektov, kjer lahko celo gnezdi,« mi pojasni.

Nadvse trdoživi »dinozavri«

Čeprav je od mojih šolskih ur biologije preteklo že kar nekaj časa, se še vseeno spomnim nekaj anatomskih in drugih značilnosti ptic, Vid pa me dopolni: »Ptice so potomci dinozavrov, kar jih za mnoge ljudi naredi še bolj fascinantne. Izvirajo namreč iz linije plenilskih dinozavrov terapodov, od katerih so podedovale perje, ki je nekaj zelo posebnega v živalskem svetu.«

»Pomembno je tudi dejstvo, da so ptice homeotermni organizmi, ki znajo vzdrževati stalno telesno temperaturo. Prav zaradi tega jih lahko opazujemo celo pozimi, kar je v nasprotju z dvoživkami in plazilci, ki pozimi niso aktivni. Ptice so načeloma zelo plašne, zato mora vsak opazovalec biti čim bolj previden pri približevanju in hrupu, ki ga povzroča. Priporočam opazovanje s pomočjo daljnogleda ali drugih pripomočkov,« svetuje.

»Največ ptičjih vrst bomo lahko videli zjutraj ali zvečer, saj takrat mnoge pojejo in jih bomo posledično lažje opazili.«

Vas mika opazovanje ptic?

Povprašam ga za še kak »opazovalni« nasvet in Vid mi pojasni: »Ptice lahko opazujemo kadarkoli, tudi ko gremo po raznih opravkih so te živahne živali vedno okoli nas. Največ ptičjih vrst bomo lahko videli zjutraj ali zvečer, saj takrat mnoge pojejo in jih bomo posledično lažje opazili.« Pove, da moramo pri opazovanju nenehno poslušati zvoke v okolici, saj so ptice namreč veliko bolj pozorne od nas in bodo zato zelo hitro pobegnile. »Ozirati se je potrebno za premikanjem v grmovju ali krošnjami dreves, v katerih se pogosto nahajajo mnoge živali,« še doda.

»Opazujemo s pomočjo daljnogleda ali brez, saj lahko številne vrste vidimo od blizu. Za resnejše opazovanje je priporočljiva uporaba beležke, v katero si zapišemo opažene vrste, ali ptico nekoliko opišemo ter skiciramo, da jo doma identificiramo,« še doda.

»Priporočljivo je tudi osnovno znanje prepoznavanja ptičjega oglašanja, saj bomo tako vrsto prepoznali, še preden jo bomo zagledali in posledično lažje vedeli, kam usmeriti svoj pogled. Nekatere ptice so namreč najraje v grmovju, druge na strehah, spet tretje na tleh,« mi svetuje in nato doda, da tovrstne delavnice prepoznavanja ptičjega petja v Sloveniji organizira DOPPS, Društvo za opazovanje ptic Slovenije. Tako tudi trenutno in v prihodnjih mesecih v Mariboru poteka serija dogodkov, preko katerih lahko pobližje spoznamo naše ptice.

»V Mariboru so prisotne značilne srednjeevropske ptičje vrste, ki se proti jugozahodu Slovenije počasi izmenjujejo z mediteranskimi vrstami. Posebnost Maribora so raznovrstni habitati, saj lahko vsak prebivalec na zelo kratki razdalji opazuje rečne, obrežne, gozdne in urbane ptice ter ptice odprte krajine,« pove Vid.

Slovenija, ptičja oaza

Ko prispeva v Zrkovce, se usmeriva proti Brezju, kjer se nahaja t.i. Ptičji gaj, majhen košček gozda, mini oaza mariborskih ptic. Vid pripoveduje: »Slovenci smo lahko ponosni na oznako vroče točke biodiverzitete, ki velja za našo deželo. Imamo namreč obilo habitatnih tipov, vse od gora, za katere so značilne specifične vrste organizmov, do morja, s katerim pridobimo lep delež slanoljubnih rastlin oziroma slanuš, različnih pobrežnikov in drugih vrst. Velik delež površine Slovenije pokrivajo gozdovi, ki so prav tako polni živih bitij. Pa tudi kraško območje je eno izmed pomembnejših, saj lahko tam najdemo endemitne vrste, torej vrste, ki so avtohtone na ozkem omejenem področju.«

Kruta resničnost podnebnih sprememb

Nato se lotiva nekoliko težje teme in opazim, da Vid tokrat govori še bolj zavzeto. Podnebne spremembe in ogrožene ptice. »Splošno stanje ogroženosti ptic je resno, ta napoved ne velja zgolj za ptice, ampak tudi za druge organizme, saj velik problem tiči v antropogenih dejavnikih,« pove.

»Ljudje škodimo vrstam predvsem z uničevanjem življenjskih prostorov. Če se osredotočimo na ptice, jih ogroža izguba primernih prostorov za gnezdenje, pomanjkanje hrane, izsuševanje močvirij in fragmentacija gozdov, saj se gozdove izsekava, pusti pa se le manjše poraščene koščke, ki ne morejo vzdrževati stabilne populacije,« našteva in nadaljuje: »Velik problem so tudi pesticidi, ki imajo večji vpliv na plenilce. Opažamo lahko proces bioakumulacije, pri katerem organizmi v svojem telesu kopičijo toksine, kar lahko privede celo do množičnih poginov. Seveda ne smemo pozabiti plastike in njenih vplivov, ki so najbolje vidni na morskih organizmih, kopenski pa še niso tako raziskani, čeprav obstaja sum, da sega vpliv mikroplastike tudi do sem.«

Višje temperature, daljše poti in uničeni domovi morskih ptic

Vid dalje razlaga, da na ptice podnebne spremembe vplivajo predvsem pri selitvi. »Opaženi so bili že drugačni selitveni vzorci nekaterih ptic, toplejše temperature silijo ptice, da prezimujejo in gnezdijo bolj severno kot so doslej,« pojasnjuje: »Velik vpliv bodo imeli tudi gozdovi, ki zaradi podnebnih sprememb spreminjajo svojo sestavo, kar ima lahko nevarne učinke na gozdne ptice.«

Prav tako bo tudi dviganje morske gladine vplivalo na morske ptice, ki bodo prisiljene poiskati nova gnezdišča ali pa drastično zmanjšati svoje število. »Morske ptice bodo trpele tudi zaradi kisanja oceana, saj odmirajo številni nevretenčarji, ki predstavljajo glavno hrano mnogih morskih vrst,« še doda in pojasni, da bodo podnebne spremembe nedvomno vplivale tudi na naše ptičje vrste, nekateri vplivi pa so že vidni.

Svoje dodajo tudi mesta

Pomislim, da na življenje ptic pomembno vpliva tudi širitev mest in Vid prikima. »Mesta so sicer ovira za nekatere vrste, po drugi strani pa so se mnoge takšnemu načinu življenja prilagodile. Imamo celo nekaj primerkov, ki zelo uspešno gnezdijo v mestih in tam vselej najdejo potrebno hrano,« mi pove ter pojasni, da urbana okolja predstavljajo problem zgolj za tiste ptice, ki se tem niso prilagodile in zato v njih ne najdejo primernega prostora za gnezdišče ter ustrezne hrane.

»Treba se je zavedati, da je nekatera ptičja gnezda, na primer lastovk, celo kaznivo odstranjevati, kar je eden izmed ukrepov, ki pticam omogočajo varno življenje v mestih.«

Vse pa le ni prepuščeno naravi, saj lahko življenje ptic v mestih izboljšamo že s spremenjenim odnosom do njih. »Mnogi prebivalci ne odobravajo ptičjih gnezd na njihovih hišah in običajno takšno gnezdo celo odstranijo ter pri tem pogosto uničijo zarod. Treba se je zavedati, da je nekatera ptičja gnezda, na primer lastovk, celo kaznivo odstranjevati, kar je eden izmed ukrepov, ki pticam omogočajo varno življenje v mestih,« opozori: »Še ena izvrstna ideja je gradnja umetnih polic ali posebej prirejenih gnezdilnic na stanovanjskih objektih, ki jih lahko zasedejo hudourniki, lastovke in celo kakšna ujeda, na primer postovka.«

Eno izmed številnih gnezdišč živahnih mestnih lastovk, ki jih imamo v Mariboru.

Ptice hraniti ali ne?

Zanima me še prevladujoča miselnost, da je ptice pozimi potrebno hraniti. »Gre za dilemo, ki si jo razni strokovnjaki različno razlagajo. Vsekakor se že dolgo izvaja hranjenje ptic preko ptičjih krmilnic in nekateri so mnenja, da bi nenadna prekinitev hranjenja privedla do pogina prezimujočih ptic,« razlaga Vid: »Po drugi strani se pojavljajo tudi vprašanja o vplivu hranjenja na vedenje ptic in njihovo zmožnost preživetja.«

Sopotnik mi razloži, da so ptice pevke, ki prezimujejo, v težkih okoliščinah, saj je hrana redka in zahteva obilo iskanja. »Osebno menim, da ni tolikšna problematika v samem vprašanju “Hraniti ali ne?”, temveč v hrani, ki jo pticam ponudimo. Obstaja nešteto priročnikov, ki zelo natančno povedo kaj določena vrsta ptice je,« mi pojasni in priporoči, da se pri hranjenju ptic ravnamo po teh navodilih. »Z izbrano hrano bomo lahko celo privabili točno določene vrste, ki jih želimo videti in se tako naužiti narave pred našim oknom.«

Labodom nikar kruha

Težavo pa predstavlja že tradicionalno hranjenje labodov. »Problem se pojavlja predvsem pri hranjenju vodnih ptic s kruhom. Ta namreč še zdaleč ni primerna hrana za race in labode. Za vodne ptice pride v poštev na primer koruza ali solata. Kruh se hitro navlaži, na njem lahko pristanejo tudi spore plesni, ki so nevarne. Najbolje je hraniti s čim bolj naravno  in nepredelano hrano,« opozarja Vid.

Primerek laboda grbca na reki Dravi

Ni zime, ni selitve v tople kraje?

Glede na zavidljivo številko opaženih ptic med najinim sprehodom povprašam, kako je s selitvijo v tople kraje. Ali se, ker so temperature bolj pomladanske, ptice ne selijo? Vid me pomiri in mi pove, da temperature niso ključne: »Ptice selivke se odselijo jeseni, običajno odrasli osebki odidejo hitreje, sledijo jim jate mlajših ptic. Potrebno se je zavedati, da se večina ptic seli zaradi vira hrane, ki v naših krajih pozimi drastično pade. Dober primer so žuželke, ki jih žužkojede ptice ne morejo jesti v času zime. Glavni dejavnik selitve je torej vir hrane in ne toliko temperatura.« Doda še, da raziskave kažejo, da so nekatere ptice sposobne preživeti v hladnejših okoljih v primeru, da imajo na zalogi dovolj hrane. Problem pa so zelo vroči habitati, v katerih vse vrste ne morejo vztrajati in zato spreminjajo vzorce selitve. Tako ptice zaradi toplejših temperatur prezimujejo in gnezdijo bolj severno kot so doslej.

Slovenska redkost – izginjajoči kosec

Vid predstavi še nekaj zanimivosti našega ptičjega sveta. »Izpostavim lahko kosca, ki velja za zelo redko ptico, saj ga ogroža opuščanje tradicionalnega načina kmetovanja. Gre namreč za ptico, ki gnezdi na tleh in zato potrebuje kritje visoke trave. Tudi košenje ob nepravilnem času lahko uniči koscev zarod,« mi pove: »Veseli smo lahko, da v Sloveniji gnezdi okoli 300 parov te skrivnostne ptice in prav zato se moramo zavzemati za njeno čim boljšo zaščito. Zanimiv je že sam način monitoringa te ptice, saj vsako leto usposobljeni prostovoljci popišejo ptičje pare, tako da ponoči poslušajo petje pojočih samcev in jih nato vrišejo na karte.«

(I)legalni lov

Za konec nekoliko v šali omenim nedavno »Decathlon afero«, ko so mediji opozorili, da je v Decathlonovih trgovinah mogoče kupiti opremo lov na ptičje vrste, ki se jih pri nas ne sme loviti. Vid pojasni, da je to področje pri nas strogo urejeno. »Tudi v Sloveniji se pojavlja ilegalni lov na ptice, čeprav je velika večina ptičjih vrst zavarovana in se zato nikakor ne sme loviti,« pove ter našteva slovenske lovne ptice, med katere sodijo fazan, poljska jerebica, raca mlakarica, šoja, sraka in siva vrana. »Hkrati je za vsako vrsto lovne divjadi določeno točno obdobje, v katerem se lahko te živali lovi. Nezakonit lov ptic se še vedno pojavlja zaradi velikega povpraševanja po redkejših vrstah ptičev, mnoge ljudje kupujejo, da jih imajo doma v kletki, kar je v nasprotju z nagonom številnih, ki v takih pogojih zelo hitro poginejo. Nekatere ptice se lovi celo za hrano, kar je prav tako prepovedano,« pojasni.

Sprehod zaključiva z idejo, da se naslednjič podava med gozdne ptice Stražuna, ki bodo zame kot novinko na področju opazovanja ptic še prav poseben izziv. Do takrat pa se bom gotovo vsakič, ko bom zagledala katero od mariborskih ptic, vprašala, katere vrste je in kam je namenjena.