Več prič preiskovalne komisije DZ o financiranju političnih strank, ki jo je minuli mandat vodila Tamara Vonta (Svoboda), je ustanovilo zavod za zaščito žrtev parlamentarne preiskave. Deloval bo v podporo posameznikom, ki so jim bile v preiskavah kršene pravice, so sporočili. Napovedujejo več kazenskih ovadb in udeležbo v referendumski kampanji.
Med ustanovitelji več znanih imen
Ustanovitelji Zavoda za zaščito žrtev parlamentarne preiskave 2022-26 so urednik portala Požareport Bojan Požar, direktor podjetij Herman in partnerji ter Stratkom Franci Zavrl, politični komentator Miran Videtič, aktualni šef vladnega urada za komuniciranje Sebastjan Jeretič, strokovnjak za komuniciranje in aktualni predstavnik za odnose z javnostmi na zunanjem ministrstvu Edvard Kadič, nekdanji direktor in urednik Demokracije Jože Biščak ter direktor in solastnik Nove24TV in direktor Novih obzorij, ki izdajajo Demokracijo, Boris Tomašič.
"Zavod bo deloval v podporo posameznikom, za katere ustanovitelji ocenjujejo, da so jim bile v okviru parlamentarnih preiskav kršene pravice, ter jim pomagal pri uveljavljanju pravnega varstva," so danes sporočili ustanovitelji. Menijo namreč, da je preiskovalna komisija DZ o ugotavljanju politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij zaradi domnevnega nezakonitega financiranja političnih strank, ki ji je del minulega mandata DZ predsedovala Vonta, "nedopustno posegala v pravice prič, med drugim z vpogledi v poslovne in osebne račune, ter institut parlamentarne preiskave uporabljala za politični obračun".
Pravice prič je treba učinkoviteje varovati
Ocenjujejo, da je prav delo te komisije pokazalo, da je treba učinkoviteje varovati pravice prič in preiskovancev. "Parlamentarna preiskava je lahko legitimno orodje nadzora le, če spoštuje pravice prič in preiskovancev. Ko se parlamentarna komisija spremeni v orodje političnega obračuna, je treba žrtve zaščititi in odgovornost tudi kazensko uveljaviti," so v današnjem sporočilu za javnost zapisali ustanovitelji zavoda.
Napoved o vključitvi v referendumsko kampanjo
Napovedali so aktivno vključitev v referendumsko kampanjo o zakonu o parlamentarni preiskavi. Prav tako pa napovedujejo več kazenskih ovadb, ob že vloženi zoper Vonto, še zoper nekdanjo generalno sekretarko Svobode Vesno Vuković, strokovnega sodelavca omenjene preiskovalne komisije in novinarja portala Necenzurirano Tomaža Modica in nekdanjega generalnega direktorja Fursa Petra Gruma. Podrobnejše informacije o svojem delovanju bodo predstavili v prihodnjih dneh.
Žrtev je v resnici država
Vonta pa je medtem v odzivu za STA za absurd označila, da se tisti, ki so obogateli na račun države in državnih podjetij, razglasijo za žrtve. "Oni niso, žrtve so kvečjemu država, njena podjetja in davkoplačevalci," meni.
Preiskovalna komisija DZ pod vodstvom Vonte je sicer v minulem sklicu DZ v svojem končnem poročilu ugotovila sistem obvodnega financiranja SDS in NSi v času tretje vlade Janeza Janše s pretakanjem javnega denarja preko državnih podjetij, oglaševanja in strankarskega medijskega aparata. Kot je ugotovila komisija, so bili v tistem obdobju javna sredstva in državni organi uporabljeni za financiranje političnih projektov. Po ugotovitvah komisije je obstajal organiziran sistem, ki je javni denar preusmerjal v strankarske medije in politične strukture.
Delo komisije po mnenju Zavrla neprofesionalno
Franci Zavrl je medtem za portal Siol povedal, da se je ustanoviteljem zavoda pridružil zaradi domnevnih kršitev zakona in iz državljanske dolžnosti. Trdi, da je parlamentarna preiskovalna komisija pod vodstvom Tamare Vonta posegala v zasebnost prič, med drugim v njihove bančne podatke, ter jih spraševala o zadevah, povezanih s poslovanjem.
Zavrl je delo komisije označil za neprofesionalno in dejal, da se želi zavod vključiti v referendumsko kampanjo o zakonu o parlamentarni preiskavi. Zavrl je hkrati napovedal tudi kazenske ovadbe proti posameznikom, za katere meni, da so kršili zakon, med njimi Tamari Vonta, Tomažu Modicu in Vesni Vuković.
