Cerkev na Slovenskem ima letos pet novomašnikov. Mašniško posvečenje bodo prejeli ob koncu junija, na praznik apostolov Petra in Pavla. 

Iz Nadškofije Ljubljana prihajata Luka Anžič (župnija Ihan) in Gregor Anton Capuder (župnije Moravče), iz Nadškofije Maribor pa Timotej Fijavž Vivod (župnija Slovenske Konjice). Vsi trije bodo škofijski duhovniki. Dva novomašnika pa prihajata iz redovniških skupnosti: jezuit Janez Gorenc (župnija Ljubljana Dravlje) in kapucin Dominik Papež (župnija Ambrus v Suhi krajini).

Veliko mu pomeni vzgled stare mame 

Edini letošnji novomašnik iz mariborske nadškofije Timotej Fijavž Vivod nam pove, da se je rodil v družini, kjer je imela vera svoje mesto. "Odraščal sem v Slovenskih Konjicah s starši, starejšo sestro, mlajšima bratoma dvojčkoma in starimi starši. Prve korake v veri sem prejel od domačih, še posebej veliko pa mi pomeni zgled stare mame, ki mi je pokazala vero kot nekaj vsakdanjega, živega in povezanega z ljubeznijo do drugih."

Želja po duhovništvu je zorela več let 

Želja po duhovništvu ni nastala v enem samem trenutku, ampak je postopoma zorela skozi več let. "Ko sem se po birmi kot ministrant in animator dejavneje vključil v življenje domače župnije, sem spoznal, da me dejavnosti, povezane s Cerkvijo, veselijo in notranje napolnjujejo. Ob redni molitvi, zakramentih in pogovorih o poklicanosti sem postopoma prepoznaval, da me Gospod kliče v duhovništvo."

Od prejema zakramenta svete birme dalje je bil Timotej dejavno vključen v življenje domače župnije. Bil je ministrant in tudi animator. Veliko je pomagal domačemu nadžupniku in arhidiakonu Jožetu Vogrinu pri bogoslužjih in ostalih stvareh, pri katerih je potreboval pomoč.

V lanskem letu je bil posvečen v diakona. Tovrstno posvečenje je redna stopnja na poti do duhovništva. Diakon že lahko opravlja nekatere službe v Cerkvi: oznanja evangelij, pridiga, krščuje, poroča, vodi pogrebe in na različne načine služi ljudem. "Zame je bilo to pomembno leto priprave, posebej v srečevanju z ljudmi in župnijskim življenjem."

[[image_1_article_88674]]

Z diakonskim posvečenjem je bil cerkvenopravno inkardiniran v mariborsko nadškofijo, kar pomeni, da kot klerik pripada tej nadškofiji in bo kot duhovnik deloval v njenem okviru. "Želim biti razpoložljiv za vsako poslanstvo, ki mi bo zaupano, in služiti tam, kjer bo Cerkev presodila, da sem najbolj potreben."

Njegov mentor je bil Sebastijan Valentan 

Študij teologije mu je predstavljal izziv, vendar, kot pravi, tudi zelo dragocen čas rasti, ne samo intelektualno, ampak tudi osebnostno in duhovno. "Pri študiju teologije namreč ne gre samo za pridobivanje znanja, ampak tudi za splošno življenjsko širino, razumevanje človeka, Cerkve in sveta. Študij mi je bil zanimiv, še posebej so me pritegnile vsebine iz področja cerkvenega prava. Kot nekakšna krona celotnega študija je bilo gotovo pisanje magistrske naloge prav s področja kanonskega prava pod mentorstvom prof. dr. Sebastijana Valentana."

Timotej Fijavž Vivod bo mašniško posvečenje prejel v nedeljo, 28. junija, ob 16. uri v mariborski stolnici. Novo mašo pa bo obhajal v nedeljo, 5. julija, ob 10.30 v domači nadžupniji Svetega Jurija v Slovenskih Konjicah.

Novomašno geslo 

Njegovo novomašno geslo je: »Da bi bili z Njim« (iz tretjega poglavja Markovega evangelija). "Jezus je apostole najprej poklical, da bi bili z Njim, šele nato jih je poslal oznanjat. V tem vidim tudi bistvo duhovniškega poklica: duhovnik je najprej poklican k osebni bližini z Gospodom, iz tega odnosa pa potem izhaja njegovo služenje ljudem. Tudi sam sem klic v duhovništvo najprej doživljal kot željo, da bi bil blizu Gospodu - posebej v evharistiji, zakramentalnem življenju in molitvi. Iz te bližine pa se je rodilo tudi hrepenenje, da bi Kristusovo ljubezen prinašal drugim."

[[image_2_article_88674]]

Sporočilo mladim 

Prosti čas preživlja z družino in prijatelji, rad ima tudi kakšen sproščen pogovor v dobri družbi ter glasbo. "Veliko mi pomeni tudi čas, ki ga lahko preživim bolj v miru in osebni molitvi," nam še pove in ob koncu doda sporočilo za mlade, ki morda razmišljajo, da bi šli po njegovi poti: "Mladim bi rekel, naj se ne bojijo iskreno iskati, kam jih Bog kliče. Poklic ne dozori vedno naenkrat, ampak pogosto počasi, skozi molitev, dobre zglede, pogovor in konkretno življenje. Tudi mladi so danes poklicani, da so v svetu »sol zemlje in luč sveta«; da živijo svojo vero pogumno, pristno in z veseljem. Če kdo v sebi čuti klic v duhovništvo, naj se tega ne ustraši, ampak naj naredi prvi korak in zaupa, da Gospod vodi njegovo pot. Korajža velja!"