Svet Evropske centralne banke (ECB) je pred dvema tednoma zvišal osrednje evrske obrestne mere in jih dvignil za 0,25 odstotne točke. Gre za drugo zvišanje obrestne mere v letošnjem letu, depozitna obrestna mera, ki je referenčna za evrsko denarno politiko, pa po novem znaša 2,50 odstotka. Ddr. Timotej Jagrič, CQRM, redni profesor in predstojnik Inštituta za finance in umetno inteligenco na Ekonomski fakulteti Maribor, nam je tokrat pojasnil, zakaj je prišlo do vnovičnega zvišanja in kakšne posledice bomo zaradi tega čutili potrošniki.
V ozadju porast inflacijskih pritiskov
Strokovnjak na področju financ, ddr. Timotej Jagrič, CQRM, redni profesor in predstojnik Inštituta za finance in umetno inteligenco na Ekonomski fakulteti Maribor, kot glavni razlog za vnovično zvišanje obrestnih mer navaja ponoven porast inflacijskih pritiskov.
»Evropska centralna banka je zvišala obrestne mere predvsem zaradi posledic konflikta na Bližnjem vzhodu in višjih cen energentov. Avgustovska inflacija v evroobmočju je po prvi oceni dosegla 3,3 odstotka, pri čemer so bile cene energije kar za 14,3 odstotka višje kot leto prej,« o glavnih razlogih za dvig pojasni Jagrič.
Situacija je drugačna od tiste izpred nekaj let
Pri tem Jagrič poudarja, da je pomembno razumeti, da to ni povsem enaka situacija kot v letih 2022 in 2023. V tistem času so namreč prevladovali energetski šok, težave v dobavnih verigah in močno povpraševanje po času pandemije. Danes gre precej bolj za ponudbeni oziroma geopolitični šok.
»ECB je zato v nekoliko neprijetnem položaju – višje obrestne mere ne morejo povečati ponudbe nafte ali znižati geopolitičnih napetosti, lahko pa preprečijo, da bi se dražja energija prenesla v splošno rast cen, plač in inflacijskih pričakovanj.«
V tem se kaže tudi trenutna politika ECB, ki ne poskuša neposredno poceniti energije, ampak preprečiti, da bi začasen energetski šok postal trajnejša inflacija.
Inflacija se mora vrniti proti cilju Evropske centralne banke
Zanimalo nas je tudi to, kateri pogoji bi se morali uresničiti, da bi se obrestna mera znižala. Po mnenju Jagriča je najpomembnejši pogoj trajen povratek inflacije proti 2-odstotnemu cilju ECB, vendar pa pri tem ne bo dovolj, da se skupna inflacija zniža za en ali dva meseca. ECB bo namreč želela videti tudi umirjanje osnovne inflacije, cen storitev, rasti plač in predvsem inflacijskih pričakovanj.
[[image_1_article_92764]]
Ključno vlogo sedaj igra energija
»V trenutnih razmerah je zelo pomembna cena energije. Če bi se geopolitične razmere na Bližnjem vzhodu stabilizirale in bi se cene nafte ter plina normalizirale, bi se inflacijski pritisk lahko razmeroma hitro zmanjšal,« je prepričan Jagrič.
Kot drugi pogoj je Jagrič izpostavil gospodarsko aktivnost. V primeru, da bi visoke obresti začele izraziteje zavirati investicije, potrošnjo in zaposlovanje, bi ECB dobila dodaten razlog za znižanje obrestnih mer.
»Toda trenutno je gospodarstvo evroobmočja nekoliko odpornejše, kot se je pričakovalo, zato ECB nima močnega razloga, da bi hitela z zniževanjem,« še dodaja sogovornik.
Z napovedmi o padcu obrestnih mer bo treba počakati
Jagrič je glede napovedi o padcu obrestnih mer previden, saj ne želi napovedovati konkretnega datuma ali postavljati časovnice. ECB je namreč izrecno povedala, da se ne zavezuje vnaprej določeni poti obrestnih mer in da bo odločala na podlagi podatkov na vsakem posameznem zasedanju.
»Trenutne projekcije ECB kažejo, da naj bi povprečna inflacija znašala 3 odstotke letos, 2,5 odstotka leta 2027 in šele leta 2028 prišla zelo blizu cilja, na 2,1 odstotka. To pomeni, da hiter obrat k bistveno nižjim obrestnim meram trenutno ni osnovni scenarij.«
Precej bo odvisno od geopolitike in energije
Znižanje obrestnih mer bo v prihodnje v precejšnji meri odvisno od geopolitike in energije. V primeru, da se energetski šok hitro umiri, se lahko prostor za znižanje obrestnih mer odpre prej, je prepričan Jagrič.
»Če pa bodo visoke cene energije vztrajale in se začele prenašati v plače in druge cene, lahko obrestne mere ostanejo višje precej dlje. Trenutno je zato bolj smiselno razmišljati o scenarijih kot pa napovedovati točen mesec prvega znižanja.«
Dvig bodo ponovno najbolj občutili kreditojemalci s spremenljivo obrestno mero
Vnovičen dvig obrestnih mer pomeni slabo novico za kreditojemalce, saj zanje to pomeni dražji denar.
»Najhitreje bodo to občutili tisti s krediti s spremenljivo obrestno mero in tisti, ki kredit šele najemajo. Pri kreditih s fiksno obrestno mero se obrok obstoječega kredita zaradi odločitve ECB seveda ne spremeni.«
Obraten učinek za varčevalce
Kot pojasnjuje Jagrič, pa bo za varčevalce učinek načeloma obraten. Višje tržne obrestne mere namreč omogočajo višje donose na depozite in druge manj tvegane naložbe. Ob tem pa opozarja, da prenos ni simetričen, saj banke običajno spremembe obrestnih mer hitreje prenesejo na posojila kot na vpogledne vloge.
Pri celotni zadevi je zanimiv tudi širši učinek, saj višje obrestne mere ponovno dajejo ceno denarju. Kot razloži Jagrič, imajo gospodinjstva večjo spodbudo za varčevanje, tudi podjetja pa morajo biti bolj selektivna pri investicijah.
»Projekti, ki so bili smiselni pri skoraj ničelnih obrestnih merah, pri dražjem kapitalu niso nujno več ekonomsko upravičeni,« doda predstojnik Inštituta za finance.
Kreditna sposobnost kupcev se bo zaradi dviga obrestnih mer zmanjšala
Posledice dviga obrestnih mer so po mnenju finančnega strokovnjaka precej jasne – višja obrestna mera zmanjša kreditno sposobnost kupca:
»Pri enakem dohodku in enakem mesečnem obroku si lahko gospodinjstvo privošči manjši kredit, zato bi morali višji stroški financiranja zmanjševati povpraševanje in pritisk na rast cen nepremičnin.«
Vendar pa Jagrič opomni, da ima slovenski trg v primerjavi z drugimi trgi po Evropi pomembno posebnost, in sicer omejeno ponudbo stanovanj. Ravno zato se višje obrestne mere doslej niso avtomatično prevedle v nižje cene. Tako so bili v prvem četrtletju 2026 stanovanjske nepremičnine v Sloveniji še vedno za 9,3 odstotka dražje kot leto prej.
»Situacija lepo pokaže, da cene stanovanj niso samo monetarni pojav. Če imamo strukturno pomanjkanje ponudbe na lokacijah, koder si ljudje želijo živeti, lahko ta dejavnik prevlada nad učinkom dražjih kreditov. Bolj verjeten prvi učinek višjih obresti je zato zmanjšanje števila potencialnih kupcev in transakcij, šele ob močnejšem ali daljšem šoku pa tudi večji pritisk na cene,« o vplivu obrestnih mer na slovenski trg pojasni Jagrič.
Ali lahko pričakujemo padec kupne moči?
Eno izmed pomembnih vprašanj je tudi, v kakšni in kolikšni meri bo dvig obrestnih mer vplival na potrošnike ter kupno moč. Jagrič pojasni, da tu delujeta dva nasprotna učinka:
»Kratkoročno višje obresti zmanjšujejo razpoložljivi dohodek zadolženih gospodinjstev in podražijo financiranje večjih nakupov. To zmanjšuje potrošnjo. Po drugi strani pa je prav zmanjšanje inflacije končni namen višjih obrestnih mer. Če ECB uspe stabilizirati rast cen, s tem dolgoročno ščiti realno kupno moč prebivalstva. Za večino ljudi je namreč trajno visoka inflacija bistveno večji problem kot zmerno višja obrestna mera.«
Nadalje finančni strokovnjak pojasni, da so dejanski učinki zelo neenakomerni. Mlada družina z velikim stanovanjskim kreditom in malo prihranki bo namreč občutila višje obresti povsem drugače kot gospodinjstvo brez dolga in z večjimi prihranki, zato po mnenju Jagriča pri takšnih spremembah težko govorimo o »povprečnem potrošniku«.
Smo v času velikih strukturnih sprememb in zelo velike negotovosti
Predstojnika Inštituta za finance smo povprašali po komentarju glede trenutne gospodarske situacije po svetu. Po njegovem mnenju trenutno globalno gospodarstvo zaznamuje nenavadna kombinacija razmeroma odporne gospodarske aktivnosti in zelo velike negotovosti:
»Geopolitika je postala neposreden makroekonomski dejavnik. Konflikti ne vplivajo več samo na politično tveganje, ampak prek energije, transportnih poti, dobavnih verig, obrambnih izdatkov in pričakovanj neposredno vplivajo na inflacijo ter gospodarsko rast.«
Ob tem Jagrič izpostavi tudi dejstvo, da hkrati s tem potekajo velike strukturne spremembe, kot so razvoj umetne inteligence, izjemno visoke investicije v digitalno infrastrukturo, energetska transformacija, večji obrambni izdatki ter postopno preoblikovanje svetovnih dobavnih verig.
»Svetovno gospodarstvo zato postaja bolj fragmentirano, kapital pa se vse bolj usmerja tudi glede na geopolitično in strateško varnost. Celoten položaj je za Evropo posebej zahteven, saj mora sočasno reševati vprašanja energetske varnosti, konkurenčnosti, tehnološkega zaostanka, demografije in večjih obrambnih izdatkov.«
Po prepričanju Jagriča se zato v naslednjih nekaj letih verjetno ne bo postavljalo samo vprašanje, ali bo gospodarska rast nekoliko višja ali nižja, ampak predvsem vprašanje, kako se bo spremenila struktura evropskega gospodarstva.
Smo se vrnili v obdobje trajno visokih obrestnih mer?
V tem trenutku obstaja bojazen, da se je začelo obdobje visokih obrestnih mer, ki bi lahko trajale dalj časa. Jagrič ocenjuje, da je govor o vrnitvi v obdobje ekstremno visokih obrestnih mer preuranjen, vendar pa meni, da se moramo posloviti od predstave, da je skoraj brezplačen denar normalno stanje gospodarstva.
»Obdobje ničelnih in negativnih obrestnih mer je bilo zgodovinsko precej nenavadno. Danes imamo več dejavnikov, ki lahko dolgoročno vzdržujejo nekoliko višje inflacijske in obrestne pritiske: velike potrebe po investicijah v energetiko in infrastrukturo, obrambni izdatki, preoblikovanje dobavnih verig ter demografske spremembe,« o preteklem gibanju obrestnih mer pojasni Jagrič.
Zato je možno, da bo »normalna« cena denarja v prihodnjem desetletju višja, kot smo se navadili v obdobju po globalni finančni krizi. To je pomembno za gospodinjstva, še bolj pa za podjetja in države, saj spreminja ekonomiko investicij ter zadolževanja.
Ali lahko ECB z višanjem obrestnih mer sploh reši inflacijo, ki jo povzroča dražja energija?
Kot je že uvodoma pojasnil Jagrič, je dvig obrestnih mer povezan z inflacijskimi pritiski, zato je na mestu tudi vprašanje, ali lahko ECB reši trenutno inflacijo, ki jo povzroča dražja energija. Po njegovem mnenju to ni možno, vsaj neposredno ne, saj ECB z obrestno mero ne more povečati ponudbe nafte ali končati geopolitičnega konflikta. Lahko pa kvečjemu vpliva na tako imenovane sekundarne učinke.
»Če se na primer dražja energija prenese v višje stroške podjetij, ti v višje cene, zaposleni nato zahtevajo višje plače, podjetja pa zaradi višjih plač ponovno zvišajo cene, lahko iz začetnega energetskega šoka nastane precej trajnejši inflacijski proces.«
Kot zaključi predstojnik Inštituta za finance, je naloga ECB predvsem preprečiti takšno inflacijsko spiralo in ohraniti zaupanje, da se bo inflacija na srednji rok vrnila proti dvema odstotkoma. Cena tega je lahko nekoliko šibkejša gospodarska aktivnost.
Prav zato je sedanja situacija za centralne banke zahtevnejša od klasičnega primera, ko inflacijo povzroča preprosto preveliko povpraševanje.
