Podatki Ministrstva za vzgojo in izobraževanje kažejo, da poklicne in strokovne šole že leta po priljubljenosti prehitevajo gimnazije.
Večina devetošolcev se odloči za nadaljevanje šolanja
Kot so zapisali, je prehod iz osnovne v srednjo šolo v Sloveniji že vrsto let izjemno visok, med 98 in 99 odstotkov devetošolcev se odloči za nadaljevanje šolanja. Vprašanje torej ni, ali bodo mladi nadaljevali izobraževanje, temveč kam se bodo vpisali. Na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje so ob tem dodali, da je največ kandidatov že vrsto let usmerjenih v programe srednjega strokovnega izobraževanja, sledijo gimnazijski programi, nato programi srednjega poklicnega izobraževanja.
Po njihovih podatkih se je delež prijavljenih v gimnazijske programe v zadnjih dveh letih rahlo znižal, hkrati pa raste zanimanje za poklicne programe. Delež prijav v nižje poklicno izobraževanje se je povečal s 3,5 odstotka na skoraj 4 odstotke, podoben, a bolj zmeren porast beležijo tudi programi srednjega poklicnega izobraževanja. "Podatki zagotovo ne kažejo na noben alarm, ravno nasprotno," menijo na ministrstvu. Ob tem poudarjajo, da gre za spodbuden trend, saj se otroci vse pogosteje odločajo za programe, ki pripeljejo do konkretnega poklica, na primer mizarja, strojnega mehanika, avtoserviserja, kozmetičnega tehnika, frizerja ali veterinarskega tehnika.
Gimnazija ostaja pot do fakultete
Gimnazijski programi se sicer zaključijo s splošno maturo in so v prvi vrsti namenjeni dijakom, ki po srednji šoli nadaljujejo izobraževanje na terciarni ravni. Na ministrstvu pa ob opozarjajo, da izbira poklicne poti ne pomeni zaprtih vrat do visokošolskega študija, tudi po zaključenem srednjem strokovnem izobraževanju je namreč mogoče nadaljevati študij na višji ali visoki šoli.
