V tem letu v Mestni občini Maribor beležijo okroglo 100. obletnico javnega potniškega prometa v mestu. Skozi vsa ta leta so se spreminjale potniške navade, tehnologija in tudi dojemanje potniškega prometa kot alternative drugim sredstvom prevoza. Pri tem dandanes še vedno prevladuje osebni avtomobil. O tem, kako pomembna je ta obletnica, in o napredku javnega potniškega prometa smo se pogovarjali z Alešem Hojskim, direktorjem oddelka prometne operative v Javnem podjetju Marprom iz Skupine JHMB.

Prehod od industrijskega do sodobnega storitvenega mesta

Mestni avtobusni promet v Mariboru je star skoraj toliko kot sodobno mesto samo. Številni občani se še dobro spomnijo časov vožnje z avtobusi. To je bilo prevozno sredstvo, s katerim so se odpravljali na svoje delovno mesto ali v šolo, še preden si je vsako gospodinjstvo lahko privoščilo svoj osebni avtomobil. Ker so se z leti in z višanjem življenjskih standardov spreminjale potniške navade, se je moral tudi mariborski potniški promet prilagajati naraščajočim potrebam občanov in občank.

Aleš Hojski, direktor oddelka prometne operative v Javnem podjetju Marprom iz Skupine JHMB, uvodoma pojasni zgodovinsko pomembnost javnega prevoza, ki zrcali prehod iz industrijskega mesta, kjer so poti potekale predvsem na relaciji delavska soseska - tovarna, do sodobnega storitvenega mesta.

»Nekoč so linije stregle predvsem izmenskemu delu v velikih sistemih (TAM), danes pa trase pokrivajo razpršene potrebe. Z javnim prevozom je omogočen dostop do zdravstvenih storitev, izobraževalnih ustanov, nakupovalnih središč ter prostočasnih površin pod Pohorjem.«

Sodobno mesto potrebuje celovit javni sistem

Prvi avtobusi so po Mariboru zapeljali pred stotimi leti. V tem času je prišlo do korenitih sprememb, z razvojem mesta pa so se večale tudi potrebe po boljših storitvah na vseh področjih, med drugim tudi v javnem prevozu.

»Poleg tehnološkega napredka je največja sprememba prehod iz nepovezanih, zasebnih pobud v celovit, integriran javni sistem. Pred sto leti so prve linije delovale predvsem kot alternativa pešačenju ali vožnji z vpregami, brez enotnega voznega reda ali mrežne povezljivosti. Danes je avtobusni promet sistem z enotno vozovnico, usklajenimi prestopi in infrastrukturo, prilagojeno gibalno oviranim uporabnikom,« pojasni sogovornik.

[[image_2_article_92706]]

Avtobusi so le del javnega potniškega prometa

Občani pogosto opazijo le nove, električne avtobuse na cestah, očem skrita pa ostaja modernizacija javnega prevoza, ki pripomore k temu, da sistem deluje čim bolj optimalno, tako za potnike kakor tudi šoferje. Med najpomembnejše aspekte modernizacije javnega prevoza Hojski izpostavi predvsem naslednje:

  • Digitalno upravljanje flote (AVLS), ki omogoča brezstično spremljanje lokacij vozil v realnem času in prometnemu centru omogoča prilagajanje intervalov ob zastojih.
     
  • Pametno prednostno razvrščanje na križiščih: Sistem, ki prek senzorjev podaljša zeleno luč na semaforju, ko se približuje avtobus z zamudo, ali ob približevanju vklopi zeleno luč.
     
  • Prediktivno vzdrževanje: Analitika podatkov iz senzorjev na električnih vozilih, ki opozori na okvare baterij ali motorja, še preden vozilo izpade iz prometa.

Vse te posodobitve v bistveni meri pripomorejo k boljši aktualnosti, hitrejšemu prihodu avtobusov in tudi preventivi, ki poskrbi za to, da denimo vozilo nenadoma ne obstane sredi prevoza potnikov. 

Vožnja z avtobusom kot alternativa osebnemu avtomobilu

Vožnja z avtobusom zaradi napredka, udobja in tudi izboljšane infrastrukture ponovno postaja zaželen alternativni način za pot v službo, šolo ali izlet v mesto. Ob tem ne gre zanemariti tudi dejstva, da je vožnja z avtobusom okolju prijazna alternativa, ki je obenem zanesljiva in priročna za številne občane.

[[image_1_article_92706]]

Kljub temu da število potnikov vztrajno raste, smo povprašali sogovornika, kje v podjetju Marprom vidijo prostor za napredek in kako še povečati zanimanje za vožnjo z mestnimi avtobusi. Hojski v prvi vrsti izpostavi pomembnost frekvence voženj, saj zanesljivost izgubi pomen, če so intervali med avtobusi znotraj konic daljši od 15 minut ali zvezno neusklajeni zunaj njih.

Še nadalje so pomembni tudi rumeni pasovi, saj po mnenju sogovornika brez ustvarjanja ločenih prometnih pasov na ključnih vstopnih arterijskih cestah (npr. Tržaška, Titova) avtobusi ostajajo ujeti v enakih zastojih kot osebni avtomobili, kar lahko posledično vodi do zamud in nejevolje.

Ob vsem navedenem pa Hojski vidi največ prostora za napredek predvsem v izboljšavi omrežja ob večerih in ob vikendih, saj smatra, da je povezava primestnih sosesk in centra v nočnem času ter med vikendi trenutno najšibkejši člen priročne uporabe.

Sodobno mesto potrebuje sodoben javni prevoz

K vsakemu sodobnemu mestu sodi tudi sodobni javni prevoz, ki omogoča potnikom optimalno izkušnjo in željo, da takšen prevoz uporablja čim bolj pogosto. V Mariboru se je v zadnjih letih na tem področju storilo ogromno, saj je med drugim predstavil aplikacijo, omogočila se je možnost sledenja prihodov avtobusov v živo in sisteme P+R, ki so spremenili izkušnjo potnika na boljše. Digitalizacija je postala del našega vsakdana, kar so po besedah Hojskega prepoznali tudi v Marpromu:

»Digitalizacija odstranjuje "trenje" pri uporabi javnega prevoza. Sodobni uporabnik ne želi študirati tiskanih voznih redov, temveč pričakuje natančne podatke v aplikaciji na telefonu (npr. Google Maps ali namenska aplikacija Marproma) z obvestili o zamudah v živo ter enostavno brezstično plačevanje z bančno kartico ali telefonom ob vstopu.«

Kako spremeniti miselnost?

Avtobus je nekoč bil najboljša izbira za prevoz po mestu, saj je v tistih časih malokdo imel avtomobil. A ta miselnost se je skozi leta drastično spremenila, saj so se ljudje preprosto navadili na to, da za vsako pot izberejo svoje osebno vozilo. Prav zaradi tega je zdaj toliko težje prepričati občane, da se namesto z osebnim avtomobilom na delo odpravijo z avtobusom. Hojski priznava, da je ta zamenjava zahtevna, saj avtomobil ponuja občutek neodvisnosti in udobja, vendar pa uspešna strategija temelji na kombinaciji spodbujanja in omejevanja.

Prav zato so se v mestu Maribor odločili vzpostaviti sistem, ki ga poznajo tudi številna druga evropska mesta, in sicer sistem P+R (Park & Ride). Ta uporabnikom omogoča ugodno parkiranje na obrobju mesta, obenem pa vključuje avtobusno vozovnico do centra. 

Hojski dodaja, da mora avtobus biti časovno konkurenčen osebnemu avtomobilu, kar v praksi pomeni, da mora avtobus priti na cilj hitreje ali vsaj enako hitro kot avtomobil. To pa lahko omogočajo rumeni pasovi, ki omogočajo hitrejše gibanje avtobusov in izogibanje zastojem.

Eden izmed ukrepov, ki je nujno potreben za spodbujanje trajnostne mobilnosti, je tudi dvig stroškov parkiranja v ožjem centru, s čimer se občanom bolj izplača uporabiti javni prevoz kot pa osebni avtomobil.

V prihodnosti se obeta še več sprememb

Javni potniški promet v Mariboru je s pomočjo digitalizacije in posodobljene flote s sodobnimi električnimi avtobusi, v zadnjih letih storil ogromen napredek, vendar pa se v podjetju Marprom iz Skupine JHMB ne nameravajo ustaviti in že gledajo naprej v prihodnost. Najbolj nas je zanimalo predvsem to, kakšne spremembe se še obetajo in kaj bo to pomenilo za uporabnika javnega prevoza v Mariboru. Kot pojasni Hojski, je cilj vzpostaviti posebne točke, ki bodo omogočale hitrejše potovanje z enega konca mesta do drugega:

»Uporabnik bo v kratkem najbolj občutil popolno preoblikovanje prestopnih točk v t. i. multimodalna vozlišča. Na istem mestu bo mogoče neposredno prestopiti z avtobusa na souporabo koles (MBajk), e-skiroje ali sistem souporabe avtomobilov (car sharing), pri čemer se celotna pot načrtuje in plača prek ene aplikacije.«

Mesto, ki si želi spremeniti kulturo mobilnosti

Ob zaključku smo direktorja prometne operative v podjetju Marprom povprašali, kako vidi prihodnost mestnega avtobusnega prometa v naslednjem desetletju ter kaj se bo še moralo spremeniti, da bi lahko rekli, da je Maribor spremenil kulturo mobilnosti, ne pa zgolj posodobil svoje flote.

Po njegovih besedah bomo lahko o spremembi kulture mobilnosti govorili šele takrat, ko bodo izpolnjeni trije ključni pogoji.

"Prvi pogoj je ta, da avtobus postane prva izbira mlajših generacij, kar pomeni, da mladi po dopolnjenem 18. letu ne bodo videli lastniškega avtomobila kot nujni statusni simbol ali pogoj za mobilnost. Dodaten pogoj za dosego tega cilja je taktni vozni red, po katerem bi avtobusi na glavnih linijah vozili v tako gostih in rednih intervalih (npr. na vsakih 5–7 minut), da uporabniku sploh ne bo potrebno preverjati voznih redov. Zadnji, vendar nič manj pomemben, pa je pogoj, da se na novo preoblikuje mestni promet, kjer imajo javni prevoz, kolesarji in pešci prednost, kar pa se lahko doseže z zapiranjem dodatnih ulic v centru za osebni promet ter preureditvijo nekdanjih parkirišč v zelene javne površine," o tem, kako priti do cilja zaključi Hojski.