Države članice Varnostnega sveta Združenih narodov so na današnjem posebnem zasedanju o prehranski varnosti v konfliktnih območjih ponovno pozvale Rusijo, naj omogoči izvoz pšenice iz ukrajinskih pristanišč ob Črnem morju. Nekateri voditelji so Rusijo obtožili, da z blokado pristanišč uporablja lakoto kot orožje v vojni.

Blokirala bi naj pristanišča ter uničevala silose, ceste in železnice

Vrh in zasedanje Varnostnega sveta je vodil ameriški državni sekretar Antony Blinken, ki je Rusijo pozval, naj preneha z blokadami ukrajinskih pristanišč ob Črnem morju in dovoli prost pretok vlakov in tovornjakov, ki vozijo hrano iz Ukrajine. Spomnil je, da je Varnostni svet ZN leta 2018 sprejel resolucijo, s katero je obsodil stradanje otrok na vojnih območjih, oziroma izkoriščanje hrane kot sredstva za vojno. To naj bi Rusija po njegovem počela sedaj, ko želi izkoristiti lakoto za svoje vojne cilje v Ukrajini, ker ji z orožjem ne gre najbolje.

Blinken je že v sredo na vrhu o varnosti hrane, na katerega Rusija ni bila povabljena, poudaril, da se svet srečuje z največjo globalno krizo glede oskrbe s hrano v sodobnem času. Kriza se je razvijala več let, deloma pa so k temu pripomogle tudi podnebne spremembe in pandemija covida-19.

Nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock je prav tako obtožila Moskvo, da pomanjkanje hrane uporablja kot orožje. “Z blokado pristanišč, uničevanjem silosov, cest in železnic je Rusija sprožila vojno tudi proti žitu in povzročila globalno krizo oskrbe s hrano,” je dejala.

“Ruska invazija je efektivno prekinila izvoz hrane iz Ukrajine”

Samo v zadnjih dveh letih je število ljudi, ki nimajo zagotovljene varnosti glede oskrbe s hrano, naraslo s 135 na 276 milijonov. Ruska vojna proti Ukrajini grozi, da bo to število povečala še za 40 milijonov.

Po besedah generalnega sekretarja ZN se sicer z lakoto sooča 44 milijonov ljudi v 38 državah sveta. “Ruska invazija je efektivno prekinila izvoz hrane iz Ukrajine,” je še dejal generalni sekretar ZN Antonio Guterres. Dodal je, da so cene hrane v Afriki in na Bližnjem vzhodu od začetka ruske vojne narasle za 30 odstotkov, 60 odstotkov podhranjenega prebivalstva sveta pa živi v konfliktnih območjih. Varnostni svet ZN je pozval, naj ukrepa, za kar pa ni veliko možnosti, ker ima Rusija v Varnostnem svetu pravico do veta.

STA