Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik je julija letos na ustavno sodišče vložil zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti ureditve vrtčevske in šolske prehrane, potem ko je ugotovil, da vzgojno-izobraževalni zavodi pri prehrani upoštevajo le zdravstveno stanje otrok, ne pa tudi njihove vere. Kot je opozoril, to mnoge otroke in starše postavlja v stisko ter jih izključuje zgolj zaradi verskega prepričanja, za kar po njegovem mnenju ni dopustnega razloga.
"Navidezno nevtralna ureditev prehrane nekatere otroke postavlja v slabši položaj le zaradi njihove vere ali prepričanja," je takrat zapisal Lobnik in dodal, da je taka ureditev v nasprotju z ustavnim načelom enake obravnave. Opozoril je tudi, da nezmožnost sodelovanja pri malici in kosilu vodi v občutke izključenosti med otroki, diskriminatorna ureditev pa starše sili, da ravnajo v nasprotju s svojo vero ali se odpovejo zakonski pravici do prehrane.
Kot je pojasnil, analiza Nacionalnega inštituta za javno zdravje iz leta 2024 kaže, da 98 odstotkov vrtcev in osnovnih šol že zdaj brez večjih težav pripravlja prilagojene obroke za otroke z alergijami ali drugimi zdravstvenimi stanji, zato po njegovi oceni podobna prilagoditev za versko pogojeno prehrano ne bi predstavljala posebnih ovir ali dodatnih stroškov.
Kaj pa tisti, ki se prehranjujejo vegansko?
Zdaj, mesec dni kasneje, je Lobnik obravnaval podoben primer, tokrat na pobudo starša dveh otrok, ki se v vrtcu iz etičnih razlogov prehranjujeta vegansko. Eden izmed staršev je zatrjeval, da so Smernice za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih diskriminatorne, saj prilagoditev prehrane priznavajo le pri zdravstvenih razlogih, ne pa tudi pri osebni okoliščini vere ali prepričanja, med katero sodi tudi etično veganstvo.
Tokrat je Lobnik prišel do drugačnega zaključka. Ugotovil je sicer, da smernice res različno obravnavajo otroke glede na vrsto osebne okoliščine, vendar je to ocenil kot dopustno izjemo od prepovedi diskriminacije. Pri tem se je oprl na stališča Razširjenega strokovnega kolegija za pediatrijo in Nacionalnega inštituta za javno zdravje, po katerih je za pravilen razvoj otrok edina primerna uravnotežena mešana ali vsaj vegetarijanska prehrana, ki vključuje mlečne izdelke in jajca. Ker bi po teh stališčih izključno veganska prehrana lahko pomenila tveganje za zdrav razvoj otrok, je Lobnik presodil, da gre za nujno potrebno in ustrezno omejitev, ki zasleduje legitimen cilj varovanja zdravja otrok.
Dva primera, dve različni presoji
Medtem ko je pri verski prehrani torej ocenil, da gre za nedopustno diskriminacijo in zadevo predal ustavnemu sodišču, je pri etičnem veganstvu presodil, da neenaka obravnava ni diskriminatorna, saj v tem primeru pretehta korist zdravega razvoja otrok. Razlika med primeroma po njegovi obrazložitvi izhaja iz tega, da versko pogojena prehrana praviloma ne pomeni tveganja za zdravje otrok, medtem ko izključno veganska prehrana po stališčih zdravstvene stroke tako tveganje predstavlja.
