Dolgotrajno sušno obdobje in pomanjkanje obilnejših padavin sta vplivala tudi na stanje vodnih virov na območju, ki ga oskrbuje Mariborski vodovod. Omejitve nenujne porabe vode, ki veljajo od 4. avgusta, zato za zdaj ostajajo v veljavi, so pojasnili na današnji novinarski konferenci. 

[[image_1_article_91630]]

Direktor Mariborskega vodovoda Miran Jug je poudaril, da oskrba prebivalcev s pitno vodo v nobenem trenutku ni bila ogrožena. Ukrepe so uvedli preventivno, potem ko so vodostaji začeli padati, hidrološke napovedi pa niso kazale izboljšanja.

»V nobenem trenutku vodooskrba, ki jo zdaj zagotavljamo, ni bila ogrožena. Zato smo tukaj, da pravočasno reagiramo,« je poudaril Jug.

Za zalivanje gre po ocenah okoli štiri milijone litrov vode na dan

Mariborski vodovod oskrbuje območje 16 občin, na katerem povprečna dnevna poraba znaša približno 40.000 kubičnih metrov oziroma 40 milijonov litrov vode.

Podatki ob deževnih dneh zelo jasno pokažejo, koliko vode prebivalci porabijo za zalivanje. Ko pade dež in zalivanje ni potrebno, se namreč dnevna poraba zmanjša za približno štiri milijone litrov. Ob vročini se sicer poveča tudi poraba za običajne potrebe prebivalcev, hkrati pa zaradi pomanjkanja padavin ni zadostnega dotoka vode v vodnjake.

Po uvedbi omejitev se je skupna poraba zmanjšala za približno osem odstotkov oziroma tri milijone litrov vode na dan.

»To pomeni, da so naši uporabniki zavedni. Ljudje so se tega več ali manj držali,« je ocenil Jug.

Kdaj bodo omejitve odpravili?

Za zdaj konkretnega datuma, ko bi lahko omejitve prenehale veljati, ni. V Mariborskem vodovodu bodo še naprej spremljali stanje podtalnice, vodnjakov in hidrološke razmere.

[[image_2_article_91630]]

Omejitve bodo odpravili, ko bodo razmere dovolj dobre, da bo to mogoče storiti brez tveganja za dolgoročno zanesljivost vodooskrbe. Po besedah Juga so z zmanjšanjem porabe že dosegli pomemben učinek, saj se je trend padanja podtalnice obrnil in je ta začela ponovno naraščati.

Pokanje cevi ni razlog za omejitve

Na novinarsko vprašanje o informacijah, da naj bi zaradi nizkega vodostaja oziroma suše prihajalo do poškodb vodovodnih cevi, je Jug odgovoril, da ne gre za kakšen poseben pojav, povezan s trenutno sušo.

Pojasnil je, da se premiki zemlje dogajajo skozi vse leto in lahko posledično vplivajo tudi na vodovodno infrastrukturo. Povzročijo jih lahko denimo plazovi, manjši potresi ali izsuševanje zemlje. Zavrnil pa je navedbe, da bi bile trenutne omejitve porabe vode povezane s poškodbami vodovodnih cevi. Kot je pojasnil, se poškodbe zaradi različnih premikov zemlje lahko pojavljajo skozi vse leto, trenutna suša pa pri tem po njegovih besedah ne predstavlja ničesar neobičajnega.

Kaj pa avtopralnice? Brez zaprtega sistema ne smejo uporabljati vode

Nekaj nejasnosti je bilo tudi glede tega, ali omejitve nenujne porabe veljajo zgolj za gospodinjstva ali tudi za gospodarstvo. Jug je pojasnil, da gre za omejitev nenujne uporabe vode, pri avtopralnicah pa je pomembno predvsem, ali uporabljajo reciklažni oziroma zaprti sistem. Nekatere imajo lahko tudi lasten vodni vir. 

[[image_3_article_91630]]

Avtopralnice, ki zaprtega sistema oziroma drugega ustreznega vira nimajo, v času ukrepov vode iz javnega vodovoda za ta namen ne smejo uporabljati. Nadzor nad spoštovanjem omejitev sicer ni v pristojnosti Mariborskega vodovoda, temveč medobčinske inšpekcije. Po podatkih, ki jih je navedel Jug, je inšpekcija v preteklem tednu obravnavala pet primerov domnevnih kršitev, o njihovem razpletu pa ni mogel govoriti.

Večmilijonska naložba v rezervni vodni vir

V Mariboru medtem pripravljajo tudi večje projekte, s katerimi želijo dolgoročno povečati zanesljivost oskrbe s pitno vodo. Mariborski župan Aleksander Saša Arsenovič je izpostavil približno sedem milijonov evrov vreden projekt rezervnega vodnega zajetja v bližini Selnice, ki je trenutno v fazi projektiranja. Namenjeno bo širši regiji, ki se oskrbuje iz sistema Mariborskega vodovoda.

Arsenovič je poudaril, da gre za strateško naložbo, pri kateri je treba razmišljati tudi o potrebah prihodnjih generacij. Omenil je tudi projekta Habakuk 1 in Habakuk 2 ter druge projekte, s katerimi vodovodno  omrežje širijo tudi na območja Maribora, kjer ga doslej še ni bilo.

Do konca avgusta še 17 novih pitnikov

Današnja novinarska konferenca je bila sicer namenjena tudi širitvi mreže javnih pitnikov. V Mariboru je bilo doslej 56 pitnikov, ki so bili v večji meri skoncentrirani v ožjem mestnem središču. Mesto bo zato mrežo razširilo še s 17 novimi pitniki, predvsem na območjih zunaj centra.

Pri izbiri lokacij so upoštevali predloge mestnih četrti in krajevnih skupnosti, bližino šol, vrtcev in športnih objektov ter mrežo kolesarskih poti in postaj Mbajk. Novi pitniki bodo med drugim postavljeni v Limbušu, Pekrah, Dogošah, Brezju, Ruperčah, Mestnem parku, na Pobrežju, v južnem delu Magdalenskega parka, pri Medicinski fakulteti in na Studencih.

Novi pitniki bodo uporabnikom na voljo od 31. avgusta, nekateri pa so že postavljeni in čakajo na dokončanje vseh potrebnih postopkov pred začetkom uporabe. Novejši pitniki imajo tudi možnost dostopa do vode za pse in druge živali. Z razširitvijo mreže želijo prebivalcem omogočiti lažji dostop do pitne vode ter hkrati spodbuditi uporabo steklenic za večkratno uporabo namesto plastenk.

[[image_4_article_91630]]