Vlada je danes potrdila predlog rebalansa letošnjega državnega proračuna, ki sledi njeni reorganizaciji in v tem smislu ustrezno prerazporeja sredstva med posameznimi resorji. Poraba se po besedah finančnega ministra Klemna Boštjančiča nikjer ne povečuje. “Ravno obratno, primanjkljaj se zmanjšuje za 376 milijonov evrov,” je povedal.
Vlada se je po osmih mesecih od nastopa mandata reorganizirala konec januarja, ko so se več ministrstvom spremenila delovna področja, pridružila pa so se jim še tri nova. Od 24. januarja jo tako sestavlja 20 ministrstev.
“Ker je nemoteno, učinkovito in transparentno delovanje državnih organov možno zagotoviti le tako, da imajo ti svoj finančni načrt, smo pripravili t. i. tehnični rebalans proračuna,” je na novinarski konferenci po seji vlade povedal Boštjančič.
Proračun za leto 2023 je DZ sprejel novembra lani, ko je ob nekaj manj kot 13,5 milijarde evrov pričakovanih prihodkov določil porabo v rekordni višini skoraj 16,7 milijarde evrov. Primanjkljaj naj bi se tako oblikoval pri 3,3 milijarde evrov, Boštjančič pa je danes povedal, da bo z rebalansom za 376 milijonov evrov nižji in bo znašal približno 2,9 milijarde evrov oz. 4,5 odstotka bruto domačega proizvoda.
“Prihodnje leto bodo namreč spet veljala fiskalna pravila, zato moramo javne finance upravljati preudarno, čemur sledimo tudi z nižjim načrtovanim primanjkljajem,” je dejal.
Načrtujejo manj prihodkov kot doslej
Nekaj nižji od načrtovanih bodo tudi prihodki in odhodki. Prihodki bodo s 13,1 milijarde evrov za 233 milijonov evrov nižji od doslej načrtovanih, odhodki pa se znižujejo za 609 milijonov evrov na nekaj manj kot 16,1 milijarde evrov.
Ocenjujejo, da bodo nižji davčni prihodki
Zmanjšanje načrtovanih prihodkov je po Boštjančičevih besedah predvsem posledica nižje ocene davčnih prihodkov, kot tudi padca prihodkov iz proračuna EU, pri čemer je poudaril, da gre zgolj za spremembo dinamike črpanja in ne za izgubo evropskih sredstev. Zmanjšanje načrtovanih odhodkov pa je možno predvsem zaradi uspešnega boja z energetsko draginjo in nižjega obsega potrebnih sredstev za njeno blaženje, zmanjšujejo se tudi rezerva za financiranje ukrepov, povezanih s covidom-19, ter izdatki iz naslova kohezijske politike za obdobje 2021-2027.
Skupaj s predlogom rebalansa pošilja vlada v potrditev v DZ tudi predlog novele zakona o izvrševanju proračunov za leti 2023 in 2024. Spremembe se med drugim nanašajo na zagotavljanje sredstev proračunskemu skladu za izvajanje načrta za okrevanje in odpornost ter na zmanjšanje dopustnega zadolževanja države v tem letu na približno 4,2 milijarde evrov.
Drugih rebalansov letos ni predvidenih
Še kakšen rebalans letos ni predviden, je zatrdil Boštjančič, ki je odgovarjal tudi na vprašanja o napovedani davčni reformi, glede katere je predsednik vlade Robert Golob konec marca dejal, da je morda ne bo. Potrdil je, da na finančnem ministrstvu še naprej pripravljajo spremembe davčne zakonodaje, šle pa bodo predvsem v smeri poenostavitve postopkov in odprave anomalij, ki so se skozi leta nabrale v tej zakonodaji.
Ob tem je vnovič zatrdil, da sprememb tako pomembnih zakonov, kot je denimo zakon o dohodnini, ali pa glede obdavčitve premoženja, brez zelo širokega splošnega konsenza ne bo mogoče izvesti. “Tako da načrtujemo zelo, zelo veliko razgovorov s socialnimi partnerji in verjamem, da bomo prišli do rešitev, ki bodo imele široko podporo,” je dejal. Dodal je, da davčna reforma ni bila mišljena z namenom povečanja davčnih prilivov oz. polnjenja proračuna.
