Evropska komisija je devet držav schengenskega območja, ki še vedno izvajajo začasni nadzor na notranjih mejah, pozvala k njegovi postopni odpravi. Med državami, na katere je naslovila priporočilo, so tudi Slovenija, Italija in Avstrija.
Opozarjajo, da obstajajo alternativni ukrepi
"Evropska komisija priporoča, naj si devet držav prizadeva za postopno odpravo nadzora na notranjih mejah, pri čemer naj v celoti izkoristijo razpoložljive alternativne ukrepe in regionalno sodelovanje," so navedli v Bruslju.
Poudarili so, da obstajajo alternativni ukrepi, ki so učinkovitejši od izvajanja kontrole na mejah med članicami schengna. Med temi so izpostavili nesistematične policijske kontrole, mobilno biometrično identifikacijo in tehnologije za sledenje vozilom.
"Uvajamo najmodernejši sistem upravljanja meja na svetu"
Po navedbah komisije države že uporabljajo določene oblike nesistematičnih kontrol, ki bi jih bilo mogoče postopoma nadomestiti z drugimi ukrepi. K odpravi nadzora naj bi prispeval tudi evropski pakt o migracijah in azilu, ki se bo začel uporabljati sredi prihodnjega tedna. Ta naj bi okrepil upravljanje zunanjih meja Evropske unije in državam ponudil dodatna orodja za obravnavo nedovoljenih migracijskih gibanj znotraj schengenskega območja.
"Uvajamo najmodernejši sistem upravljanja meja na svetu. Ob takšnih pogojih lahko članice delajo za to, da bi postopoma odpravile nadzor na notranjih mejah," je ob tem povedal evropski komisar za migracije Magnus Brunner.
Poziv se nanaša tudi na Slovenijo
Poziv se nanaša tudi na Slovenijo, ki nadzor na meji s Hrvaško in Madžarsko izvaja od oktobra 2023. Vlada ga je nedavno podaljšala še za šest mesecev, do 21. decembra letos. Ukrep je bil uveden zaradi zaostrenih varnostnih razmer na Bližnjem vzhodu in povečane teroristične ogroženosti, potem ko je nadzor na meji s Slovenijo iz podobnih razlogov uvedla tudi Italija. Tudi Rim je ukrep pred kratkim znova podaljšal.
Slovenska obvestila niso dovolj podrobna
Evropska komisija je v poročilu o izvajanju nadzora na slovensko-hrvaški in slovensko-madžarski meji opozorila, da slovenska obvestila o uvedbi oziroma podaljšanju nadzora ne vsebujejo dovolj podrobnih pojasnil o vplivu globalnih varnostnih razmer na Slovenijo. Podobne ugotovitve je zapisala tudi v ločenem poročilu o nadzoru na slovensko-italijanski meji. Italijanske oblasti po oceni Bruslja niso dovolj jasno pojasnile, zakaj so varnostna in migracijska tveganja na meji s Slovenijo drugačna od tistih na drugih notranjih mejah, kjer nadzora niso uvedle.
Komisija je obenem ocenila, da tako slovenske kot italijanske oblasti niso ustrezno utemeljile, zakaj obstoječega nadzora ne bi bilo mogoče nadomestiti z alternativnimi ukrepi.
Poleg Slovenije, Italije in Avstrije, ki nadzor na meji s Slovenijo izvaja že od časa begunske krize pred desetletjem, je Bruselj k postopni odpravi nadzora na notranjih mejah pozval še Nemčijo, Francijo, Dansko, Švedsko, Nizozemsko in Norveško.
