Evropa je dobila pomembno okrepitev pri spremljanju vremena. Novi meteorološki satelit MTG-I2 je uspešno poletel v vesolje in bo po vzpostavitvi polnega delovanja omogočil precej pogostejše in podrobnejše spremljanje vremenskega dogajanja nad Evropo in severno Afriko. Njegova največja prednost bo hitro skeniranje Evrope, pri katerem bodo novi posnetki na voljo približno vsakih dve minuti in pol. To bo meteorologom pomagalo predvsem pri spremljanju hitro razvijajočih se nevarnih pojavov.
Pogostejši podatki bodo še posebej dragoceni pri nevihtah
Satelit je 27. avgusta ob 22.11 po srednjeevropskem poletnem času poletel iz Kourouja v Francoski Gvajani na krovu rakete Ariane 6. Gre za drugi slikovni satelit tretje generacije Meteosat in tretji satelit celotne družine MTG, s čimer je bila v orbiti vzpostavljena prva celotna družina teh satelitov. MTG-I2 se je pridružil slikovnemu satelitu MTG-I1 in sondirnemu satelitu MTG-S1. Ko bo začel polno delovati, bo predvsem povečal pogostost opazovanj in odpornost celotnega sistema.
Pogostejši podatki bodo še posebej dragoceni pri nevihtah, saj se lahko nevihtni oblak v le nekaj minutah močno spremeni. Satelit bo poleg spremljanja oblačnosti omogočal tudi zaznavanje strel ter spremljanje požarov, dima, aerosolov in vulkanskega pepela. Takšni podatki bodo uporabni tudi za letalski promet. Ker bo satelit v geostacionarni orbiti približno 36.000 kilometrov nad Zemljo, bo lahko ves čas spremljal isti del planeta in tako zagotavljal skoraj neprekinjen vpogled v razvoj vremenskih sistemov.
Pomemben bo tudi za Slovenijo
Napredek bo pomemben tudi za Slovenijo. Pogostejši in podrobnejši satelitski podatki bodo lahko pomagali pri spremljanju neviht, vremenskih front, megle in drugih hitro spreminjajočih se pojavov ter pri kratkoročnem napovedovanju oziroma »nowcastingu«. Podatke bodo meteorologi združevali z radarskimi meritvami, meritvami vremenskih postaj in vremenskimi modeli.
Več lahko preberete na Slo24.si: Evropa je v vesolje poslala ‘jastrebovo oko’.
Satelit sicer še ne deluje s polno zmogljivostjo. Po uspešni izstrelitvi sledijo dvigovanje v končno geostacionarno orbito, preverjanje sistemov ter aktiviranje in umerjanje instrumentov.
