Zakon bi glede na osnutek določil, da zagotavljanje javnih najemnih stanovanj in javnih najemnih oskrbovanih stanovanj predstavlja opravljanje storitve splošnega gospodarskega pomena zagotavljanja socialnih stanovanj v skladu s sklepom Evropske komisije iz decembra 2025 glede državne pomoči v obliki nadomestila za javne storitve, dodeljenega določenim podjetjem, pooblaščenim za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena.
Za izvajanje te storitve bi bili glede na osnutek pooblaščeni Stanovanjski sklad RS, občine, javni stanovanjski skladi in neprofitne stanovanjske organizacije, ki bi od države za to prejemale nadomestilo.
Zakon bi določal, da bi moralo ministrstvo, pristojno za stanovanjske zadeve, v naslednjem letu po odobritvi nadomestila preveriti, ali je bilo nadomestilo čezmerno. Takšno bi bilo, če bi presegalo znesek neto stroškov. Ti bi se izračunali tako, da bi se od stroškov izvajanja storitve odšteli prihodki od najemnin in drugi prihodki iz izvajanja storitve, prištel pa bi se še "razumni" dobiček. Ta bi bil opredeljen kot stopnja donosa na kapital, ki jo izvajalec potrebuje za vzdržno dolgoročno izvajanje storitve.
Izvajalci bi morali morebitni presežek državi vrniti
Izvajalci bi morali voditi ločeno računovodsko evidenco, iz katere bi morali biti razvidni višina nadomestila in drugi prihodki iz izvajanja storitve, razčlenjeni stroški njenega izvajanja ter višina razumnega dobička, izračun morebitnega čezmernega nadomestila in način porabe nadomestila. Enkrat letno bi morali ministrstvu o izvajanju storitve poročati.
Dopolnjeni zakon bi se glede na osnutek začel uporabljati 1. januarja 2027.
Storitve splošnega gospodarskega pomena so glede na evropska pravila gospodarske dejavnosti, ki jih država šteje za izjemno pomembne za državljane in jih trg ne zagotavlja ali ne more ustrezno zagotavljati glede cen, kakovosti, trajanja ali dostopa do storitve. Opravljajo jih lahko javna ali zasebna podjetja. Zagotavljanje javnih najemnih stanovanj (gradnja, obnova in pridobivanje) v Sloveniji poteka prek več finančnih instrumentov, med drugim na podlagi zakona o financiranju in spodbujanju gradnje javnih najemnih stanovanj. Ta predvideva po 100 milijonov evrov letno v naslednjih 10 letih, in sicer po 75 milijonov evrov za vplačilo dodatnega namenskega premoženja v kapital Stanovanjskega sklada RS ter po 25 milijonov evrov za subvencijo obrestne mere za zadolžitev občin, javnih stanovanjskih skladov in neprofitnih stanovanjskih organizacij pri SID banki.
Zagotavljanje teh stanovanj je vključeno tudi v program za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2021-2027 in bo, kot v gradivu pričakuje ministrstvo, zaradi stanovanjske krize na območju celotne Evrope predmet sofinanciranja tudi v prihodnje.
