Po podatkih Agencije RS za okolje, ki jih navaja portal 24ur, je največ dežja padlo na severu države (Vogel 121 mm, Bohinjska Češnjica 98 mm), najmočnejši sunek vetra po nižinah pa so izmerili na Letališču Brnik, kjer je dosegel hitrost 102 km/h.

Več kot 400 dogodkov

Po podatkih Uprave RS za zaščito in reševanje so regijski centri za obveščanje zaradi silovitega neurja zabeležili več kot 400 dogodkov. Na terenu je posredovalo 161 gasilskih enot, od tega sedem poklicnih. Gasilci so imeli polne roke dela s črpanjem meteorne vode, odstranjevanjem podrtih dreves s cestišč in objektov ter prekrivanjem odkritih ostrešij.

Nevihtna fronta je največ dela povzročila gasilcem na območju regijskega centra Ljubljana, kjer so zabeležili 165 dogodkov, sledita center Kranj s 104 dogodki in Celje z 41 dogodki.

Zaradi resnosti situacije v najbolj prizadetih občinah Komenda in Cerklje na Gorenjskem je bila ob 21.30 aktivirana celo posebna regijska tehnična reševalna enota. Na območju Elektra Ljubljana je zaradi podrtih drogov in okvar brez električne energije ostalo več kot 2200 uporabnikov.

V Komendi uničenih več kot 100 objektov

Kot je za STA pojasnil direktor Uprave RS za zaščito in reševanje Leon Behin, je bilo po državi močno poškodovanih več kot 150 objektov, od tega več kot 100 samo v občini Komenda, ki je utrpela največji udarec. Občina Komenda je prek uradnega Facebook profila občane pozvala k previdnosti in sporočila, da je hudo prizadet zahodni del občine, kjer je veter odkrival stanovanjske in gospodarske objekte ter podiral drevesa. Glavni operativni štab so vzpostavili v Gasilskem domu Moste.

Župan Komende Jurij Kern je za STA pojasnil, da so v vaseh Nasovče, Breg, Klanec in Potok nekatere stene hiš skoraj podrte. Poročal je tudi o poginu perutnine v hlevih. Na pomoč pri sanaciji prihajajo tri specialna vozila za delovne višine in ekipa z droni.

Ogromna škoda je sicer nastala tudi v občini Cerklje na Gorenjskem, kjer je poškodovanih 30 objektov, župan pa ocenjuje, da skoraj ni stavbe brez poškodb. Uprava RS za zaščito in reševanje ob tem izpostavlja tudi občino Škofja Loka, kjer je meteorna voda zalila prostore telovadnice v tamkajšnjem vrtcu ter poplavila prostore srednje šole in športno dvorano Poden.

Na Ptuju toča uničila avtohtone slovenske sorte

Vzhodni del države je medtem najbolj prizadela toča. Vodja ptujske izpostave uprave za zaščito in reševanje Dragomir Murko je za STA potrdil, da je toča klestila od Makol do Zavrča ter v okolici Dornave in Gorišnice. Hudo je prizadet tudi Infrastrukturni center Ptuj pod okriljem Kmetijskega inštituta Slovenije.

Toča je uničila tudi velik del semenskega pridelka slovenskih avtohtonih sort vrtnin in poljščin, predvsem česna. Zaradi izrednih razmer kmetijski svetovalci že ocenjujejo škodo na terenu. Osebne stiske kmetovalcev so vidne tudi na družbenih omrežjih. Profil "Domača Zelenjavana" iz okolice Ptuja je denimo na Facebooku objavil zgovoren zapis o popolnem uničenju truda: "Žal se je ponovila drama. Sem žalostna in brez volje za naprej, 10.000 sadik na njivi je pohrustala narava. Se sploh ima smisel???"

Premier Janez Janša si bo danes z ministrom za kmetijstvo Janezom Ciglerjem Kraljem in predsednikom Kmetijsko-gozdarske zbornice Jožetom Podgorškom ogledal posledice neurja v občini Komenda. Z ministrstva za kmetijstvo pa so medtem sporočili, da si bo državna sekretarka na ministrstvu Mojca Erjavec ogledala posledice neurja na območju Cerkelj na Gorenjskem. Državni sekretar Velislav Žvipelj pa si bo ogledal posledice neurja v okolici Ptuja, še poroča STA.