Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik opozarja na težave pri zagotavljanju učinkovitega varstva pred diskriminacijo v digitalnem okolju. Poseben problem predstavljajo oglasi na družbenih omrežjih, pri katerih pristojni organi v nekaterih primerih ne morejo ugotoviti, kdo jih je objavil.
Stanovanje bi oddal le redno zaposlenemu slovenskemu državljanu
Na Zagovornika načela enakosti se je obrnila stranka zaradi domnevno diskriminatornega oglasa za oddajo stanovanja, ki je bil objavljen na Facebooku. V oglasu je bilo navedeno, da se stanovanje odda »redno zaposlenemu slovenskemu državljanu«.
Zagovornik je ocenil, da bi lahko tak pogoj pomenil neenako obravnavo potencialnih najemnikov na podlagi njihovih osebnih okoliščin, zlasti državljanstva in družbenega položaja. Prijavitelj je prijavi priložil zajem zaslona oglasa, iz katerega sta bila razvidna njegova vsebina ter ime in priimek osebe, ki stanovanje oddaja.
V evidencah več oseb z enakim imenom in priimkom
Ker Zagovornik na podlagi razpoložljivih podatkov ni imel dovolj informacij za identifikacijo domnevnega kršitelja, je zadevo v skladu z Zakonom o varstvu pred diskriminacijo odstopil Tržnemu inšpektoratu RS, a tudi tam domnevnega kršitelja niso mogli identificirati.
Zagovorniku so pojasnili, da je bilo v uradnih evidencah več oseb z enakim imenom in priimkom. Med njimi nobena od oseb s prijavljenim prebivališčem v Sloveniji ni prebivala v kraju, kjer se je stanovanje oddajalo.
Diskriminatoren oglas objavljen na družbenem omrežju, a zanj bi mogla pravila veljati
Primer tako po oceni Zagovornika ponazarja pomembno vrzel pri zagotavljanju učinkovitega varstva pred diskriminacijo na spletu. Dejstvo, da je diskriminatoren oglas objavljen na družbenem omrežju, namreč ne pomeni, da zanj pravila o prepovedi diskriminacije ne veljajo.
Zagovornik Miha Lobnik zato opozarja, da je v digitalnem okolju, kjer lahko posamezniki včasih skrijejo svojo pravo identiteto, prepoved diskriminacije v praksi težje uveljavljati kot drugje. Pravica do enake obravnave sicer ne bi smela biti odvisna od tega, ali je diskriminatoren oglas objavljen na oglasni deski, v časopisu ali na Facebooku, vendar pa je ugotovitev identitete kršitelja predpogoj za vsak postopek.
Kot primer dobre prakse pa Lobnik izpostavlja nepremičninske portale, ki imajo vzpostavljene mehanizme za preprečevanje diskriminatornih oglasov že pred njihovo objavo: uporabniki se morajo za objavo oglasa namreč prijaviti z osebnimi podatki.
