Javni prostor, tako fizični kot digitalni, se vse bolj spreminja v prostor komercialnih interesov. Mestna središča preplavljajo reklamni panoji, sponzorirane površine in vsebine, prilagojene potrošnji, medtem ko digitalne platforme s pomočjo algoritmov določajo, katere informacije bodo uporabniki sploh videli. Javni prostor ni več nevtralno okolje za družbeno življenje in razpravo, ampak sistem, ki ga vse bolj oblikujejo kapital, oglaševanje in ekonomija pozornosti.
Briše se meja med javnim in zasebnim
V mestih se ta proces kaže skozi preplet urbanizma in trga: avtobusne postaje postajajo oglasni zasloni, kulturni dogodki so vezani na sponzorje, razvoj mest pa pogosto sledi interesom investitorjev namesto javnim potrebam. Hkrati se briše meja med javnim in zasebnim, saj zasebna podjetja upravljajo infrastrukturo, ki jo ljudje uporabljajo kot javni prostor, od digitalnih platform do mestnih storitev.
Več lahko preberete na Slo24.si: Razkrivamo, kdo res upravlja prostor, v katerem živite.
Podobna logika velja tudi v digitalnem prostoru. Algoritmi na družbenih omrežjih in iskalnikih odločajo, katere vsebine bodo vidne, pri čemer imajo prednost angažma, oglasi in komercialni interesi, ne nujno resničnost ali pomembnost informacij. Ob tem država in institucije razvijajo napredne digitalne modele prostora in sisteme prostorske inteligence, kar odpira vprašanja o nadzoru podatkov, dostopu do njih in interesih, ki stojijo za njihovo uporabo.
