Slovenija bi morala v okviru solidarnostnega vidika pakta EU o migracijah in azilu letno sprejeti 126 oseb, kar ne pomeni prekomerne obremenitve slovenskega azilnega sistema, je danes izjavil notranji minister Boštjan Poklukar. Pojasnil je, da bi morala država v primeru zavrnitve migrantov v blagajno EU prispevati 22.000 evrov letno na osebo. Po besedah Poklukarja dogovor na ravni EU predvideva premestitev 30.000 oseb letno. Ob upoštevanju razdelitvenega ključa bi delež premestitve oziroma relokacije za Slovenijo znašal 126 oseb, je dejal v današnji izjavi za javnost.
Nagrade in kazni za države članice EU
To število ne pomeni preobremenitve slovenskega azilnega sistema oziroma je za slovenske kapacitete popolnoma sprejemljivo, je poudaril. Pojasnil je, da bi za vsako premeščeno osebo država članica EU prejela 10.000 evrov iz evropskih skladov, v primeru zavrnitve pa bi morala prispevati 22.000 evrov letno na osebo. Če Slovenija ne bi sprejela nobenega prosilca za azil, bi morala torej vplačati skupno 2,8 milijona evrov na leto. Solidarnostni vidik pakta pomeni nov zakonodajni okvir, ki uvaja obvezno, a prilagodljivo solidarnost do migracijsko najbolj obremenjenih članic EU. Ta del dogovora, kot je dejal minister, temelji na evropskih vrednotah in medsebojni pomoči med članicami, kot tudi na predpostavki, da se bodo zaradi dodatnih aktivnosti držav na zunanji meji EU zmanjšala "sekundarna gibanja po EU". "Pri tem je posebno pomembno, da bo država članica, ki bo nudila pomoč, lahko sama izbirala, na kakšen način se bo izkazovala solidarnost, in sicer s premestitvami oseb, finančnimi ali alternativnimi prispevki, torej napotitve osebja, pomoč v tehnični opremi in podobno," je pojasnil Poklukar in pozdravil to možnost izbire. Pakt EU o migracijah in azilu, o katerem sta se v sredo dogovorila Svet EU in Evropski parlament, je sicer po oceni Poklukarja pomemben korak pri oblikovanju migracijske in azilne politike v uniji. "S tem pošiljamo tudi pomemben signal, da se je EU sposobna dogovoriti o skupnih rešitvah na tako kompleksnem področju, kot je upravljanje migracij," je dejal in pozdravil dejstvo, da pakt problematiko obravnava na celosten način – od sodelovanja s tretjimi državami do preverjanja na zunanjih mejah EU in samih postopkov znotraj EU. Kot je še dejal, je zelo pomemben del dogovora tesnejše sodelovanje s partnerskimi državami, za kar si Slovenija po njegovih besedah na zahodnobalkanski migracijski poti že nekaj let prizadeva. Pri tem je poudaril nujnost odpravljanja vzrokov za odseljevanje iz izvornih in tretjih držav.
"Verjamemo, da bodo rešitve prispevale k zmanjšanju nedovoljenih migracijskih gibanj znotraj EU, posledično pa seveda k prenehanju vzrokov za nadzore na notranjih mejah, ki so se v zadnjem času okrepili."
Dodal je, da je v paktu zelo pomembna tudi uredba o predhodnem preverjanju in doslednem registriranju "vseh kategorij oseb". Pakt predvideva tudi poenotene in bolj učinkovite azilne postopke na ravni EU. "Na ta način bodo razbremenjeni azilni in pa sprejemni sistemi držav članic, osebe, ki potrebujejo zaščito, pa bodo seveda hitreje prišle do nje," je poudaril minister. Osebe, ki do zaščite niso upravičene, bodo medtem hitreje vključene v postopek vračanja. Pri postopkih predhodnega preverjanja in mejnih postopkih bodo po besedah notranjega ministra lahko prisotne mednarodne in nevladne organizacije, ki bodo spremljale dosledno spoštovanje temeljnih človekovih pravic. Slovenija sicer "visoko spoštuje človekove pravice in temeljne svoboščine tujcev", Poklukar pa je zagotovil, da bo tako tudi v prihodnje. Svet EU in Evropski parlament sta v sredo po približno 18 urah pogajanj dosegla politični dogovor o evropskem paktu o migracijah in azilu. Številne članice EU in Združeni narodi so ga pozdravili, medtem ko ga Madžarska zavrača, nevladne organizacije pa so do njega kritične. Pakt morajo sicer v Bruslju še uradno potrditi in dogovoriti podrobnosti njegovega izvajanja.
STA
