Globalno segrevanje bi lahko leta 2027 doseglo še izrazitejšo raven, kot so sprva pričakovali podnebni raziskovalci. Po novih izračunih Univerze v Gradcu bi lahko bila povprečna temperatura zraka na Zemlji približno 1,8 stopinje Celzija višja od predindustrijske ravni, k čemur bo pomembno prispeval tudi pojav El Niño.

Podnebni raziskovalci opozarjajo, da bi lahko svet v prihodnjem letu doživel novo stopnjevanje temperaturnih ekstremov. Poleg dolgoročnega segrevanja zaradi človekovih emisij bo pomembno vlogo odigral El Niño, ki bi lahko prinesel še eno poletje z izrazito vročino in sušo.
Nova napoved: segrevanje bo še izrazitejše

Evropo čaka še eno vroče poletje

Napovedi za srednjo Evropo niso spodbudne. Gottfried Kirchengast opozarja, da bi lahko leto 2027 prineslo novo poletje z nadpovprečno visokimi temperaturami in sušo.

Običajno po posebej izrazitih vročinskih obdobjih sledi nekoliko manj ekstremno obdobje, vendar bi lahko tokrat El Niño takšen predah preprečil.

Po napovedih raziskovalcev bi se vplivi podnebnega pojava v srednji Evropi lahko nadaljevali vse do jeseni 2027. To pomeni dodatno tveganje za kmetijstvo, vodne vire in okolje, predvsem če se bodo visoke temperature združile z dolgotrajnim pomanjkanjem padavin.

Odklon 1,8 stopinje Celzija

Po najnovejših izračunih podnebnih raziskovalcev Univerze v Gradcu bo povprečna globalna temperatura zraka v letu 2026 približno 1,65 stopinje Celzija višja od predindustrijske ravni. Leta 2027 bi se lahko odklon povečal na približno 1,8 stopinje Celzija.

[[image_1_article_94324]]

Napoved sta pripravila podnebna fizika Gottfried Kirchengast in Moritz Pichler. Pri izračunih sta upoštevala najnovejše meritve temperatur, sezonske napovedi in pričakovani razvoj pojava El Niño. Njune ugotovitve kažejo, da bo segrevanje izrazitejše od prvotnih junijskih napovedi.

Takrat so raziskovalci za leto 2026 predvidevali odklon v višini 1,62 stopinje Celzija, za leto 2027 pa 1,71 stopinje. Nove ocene so torej višje za približno 0,03 oziroma 0,09 stopinje.

Posebej zaskrbljujoče je, da človekove emisije toplogrednih plinov postajajo vse pomembnejši dejavnik. Po oceni Kirchengasta bo njihov dolgoročni prispevek k segrevanju prvič presegel 1,5 stopinje Celzija. El Niño bo k temu dodal še dodaten temperaturni pritisk. 

El Niño bo vplival na vreme po vsem svetu

El Niño je naravni podnebni pojav v tropskem delu Tihega oceana, pri katerem se spremenijo običajni vzorci vetrov in gibanja oceanskih voda. Topla površinska voda se ne pomika več tako izrazito proti zahodu, temveč se kopiči v osrednjem in vzhodnem delu oceana, ob obali Južne Amerike.

Hkrati se na površje dvigne manj hladne globinske vode, zato se temperatura oceanske površine dodatno poveča. Spremembe vplivajo na kroženje ozračja in vremenske vzorce na različnih koncih sveta.

Raziskovalci Univerze v Gradcu opozarjajo, da bi lahko trenutni El Niño po intenzivnosti presegel doslej zabeležene dogodke. Temperature vode v tropskem Tihem oceanu so že presegle 30 stopinj Celzija, vrhunec pojava pa pričakujejo okoli preloma leta.

Posledice so ponekod že opazne. V Peruju so močne padavine povzročile poplave in zemeljske plazove, nestabilne vremenske razmere pa naj bi se v prihodnjih mesecih odražale tudi drugod po svetu. 

Afrika bi lahko utrpela velike izgube pridelka

Med območji, ki bi jih El Niño lahko najbolj prizadel, je tudi Afrika. Kirchengast opozarja na možnost izjemno velikih izgub v kmetijstvu.

»Regionalno moramo pričakovati izpad pridelka v višini več kot 50 do 70 odstotkov, kar je tragedija za lokalno prebivalstvo in bo zaradi globalnih medsebojnih povezav prizadelo tudi nas v Evropi,« je opozoril raziskovalec.

Takšni izpadi bi lahko imeli posledice, ki bi segale daleč prek meja najbolj prizadetih držav. Motnje v kmetijski proizvodnji lahko vplivajo na preskrbo s hrano, cene in mednarodne trgovinske tokove.

Podnebne spremembe zato niso zgolj okoljski problem posameznih regij, temveč vse bolj vplivajo tudi na gospodarsko in prehransko varnost drugih delov sveta.

Podatki pred podnebno konferenco COP31

Nove napovedi prihajajo tik pred začetkom podnebne konference Združenih narodov COP31, ki bo od 9. do 20. novembra 2026 potekala v turški Antalyi. Na srečanju bodo predstavniki držav razpravljali o nadaljnjih ukrepih za omejevanje podnebnih sprememb.

Raziskovalca Univerze v Gradcu sta svoje izračune objavila v okviru podatkovne zbirke ClimTrace3.0, ki je javno dostopna na spletnem portalu ClimateTracer. Rezultate sta primerjala tudi z metodologijama evropske službe Copernicus in Svetovne meteorološke organizacije (WMO).

Kirchengast ob tem opozarja, da je sicer z znanstvenega vidika izjemno pomembno, da lahko raziskovalci temperaturne trende napovedujejo tako daleč vnaprej, vendar je pogled na prihodnjo škodo precej manj spodbuden.

Po njegovih besedah je posebej žalostno, da je mogoče del izgub in škode preprečiti z ustreznim ukrepanjem. Napovedi tako znova poudarjajo nujnost zmanjševanja emisij toplogrednih plinov in učinkovitejšega varstva podnebja.