V Mariboxu je danes potekala novinarska konferenca, na kateri so vodilni sindikalisti v Sloveniji spregovorili o razlogih za vložitev referenduma proti interventnemu zakonu, ki naj bi konkretno škodoval zaposlenim v slovenskih podjetjih, obenem pa so tudi opozorili na pomanjkljiv dialog s trenutno vlado. 

Več za obrambo, manj za zdravstvo

Uvodoma je spregovoril Andrej Zorko, predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, ki meni, da predlagani interventni zakon dokazljivo slabša kvaliteto življenja v Sloveniji, obenem pa ne odobrava rebalansa za leto 2026, po katerem se bodo povečali izdatki za obrambo, za zdravstvo pa zmanjšali.

[[image_1_article_92465]]

Zorko opozarja na finančne posledice interventnega zakona, ki bodo po ocenah fiskalnega sveta znašale milijardo evrov. Kljub večkratnim pozivom s strani sindikatov, vlada do sedaj naj ne bi podala pojasnila, kako bo ta manko sredstev nadoknadila, zato se bojijo, da bodo zmanjšanja sredstev deležne tudi pokojnine, socialne pravice, subvencije za vrtce, subvencije za šolsko prehrano, dolgotrajna oskrba in ostale pomembne pravice.

Sindikati menijo, da gre za razkroj države

Sindikati iz navedenih razlogov smatrajo, da ne morejo govoriti o razvoju, temveč razkroju države. Na novinarski konferenci so opozorili tudi na tehnične težave pri oddaji elektronskih podpisov za referendum, ki naj bi trajale že od začetka zbiranja. Ker se tehnične težave še vedno niso odpravile, v sindikatih menijo, da državi ni v interesu, da bi ljudje izrazili svojo voljo na referendumu.

Referendum je nujno potreben

Predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jaka Počivavšek, je prav tako izrazil prepričanje, da je referendum nujno potreben, predvsem zaradi tega, ker interventni zakon posega v pravice delavcev, med drugim v zakon o delovnih razmerjih, pravico do dela in izpolnjevanja pogojev za upokojitev. Interventni zakon bi po njegovem mnenju nekaterim delavcem odvzel pravico do dvojnega statusa, boljše odmere dohodnine, hkrati pa bi zmanjšal odgovornost delodajalca za varnost in zdravje pri delu.

»V primeru, da bo prišlo do opustitve ukrepov varnosti in zdravja pri delu iz razloga malomarnosti na strani delodajalca, ZZZS in ZPIZ ne bosta več mogla od njega zahtevati povračila škode, ki je iz tega naslova nastala. Če pa bo ta škoda povzročena zaradi hude malomarnosti, bo odškodnina omejena na 20-kratnik – danes ta znesek ni omejen.«

Počivavšek še opozarja, da zakon spodbuja prekarizacijo in segmentacijo na trgu dela, obenem pa da razbremenjuje zgolj plače nad 7.500 evrov, s čimer se zmanjšuje fiskalni prostor, s katerim bi bilo možno razbremeniti vse delavke in delavce.

Napadi na sindikate

Sindikalist je prav tako opozoril na neutemeljene napade, ki naj bi jih bili deležni sindikati v zadnjem času, zlasti na družbenih omrežjih, jezi pa ga tudi dejstvo, da ljudje še vedno dnevno poročajo o tehničnih težavah pri oddaji digitalnih podpisov.

»To se ne bi smelo dogajati, saj ljudem jemlje pravico, da izvršujejo svojo demokratično in ustavno pravico oddaje podpisa v podporo referendumu,« je poudaril.

Sindikati v bran socialni državi

Branimir Štrukelj, vodja Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije, je v svojem govoru pozval odgovornega ministra, da pojasni zaplete pri oddaji podpisov, hkrati pa opozoril na dejstvo, da zakon podpirajo razne zbornice, ki v različnih oddajah nastopajo proti sindikatom.

»Hkrati pa je problematično in se takoj označi za politizacijo, če se sindikati postavimo v bran socialne države, pravičnosti in solidarnosti v naši državi, če zastopamo javno zdravstvo, če smo proti prisilnemu upokojevanju ljudi in proti temu, da se siromašita pokojninska in zdravstvena blagajna. Ta dvojnost ne more biti sama po sebi samoumevna. Delodajalske organizacije so že povsem odkrito, tudi v predvolilnem obdobju, podpirale stališča posameznih strank od uvedbe davčne kapice in podobno.«

Štrukelj je dodal, da je namen sindikatov braniti temeljne vrednote za vse zaposlene v državi, ker pa predlagatelji zakona pa nimajo resnih argumentov, se osredotočajo na diskreditacijo. Posebej problematična se mu zdi tudi zahteva koalicijskih strank, ki naj bi po izredni seji odbora za šolstvo, kjer naj bi se problematiziralo delovanje sindikatov tako na univerzi kot v šolah bilo sklenjeno, da ne bi smeli razpošiljati sindikalnega gradiva in plakatov ter se s tem boriti za referendum.

[[image_2_article_92465]]

Sindikati so se za referendum odločili, ker kot socialni partnerji niso bili uslišani, saj naj nasprotna smer ne bi bila pripravljena na kakršna koli pogajanja.

Še vedno precej nejasnosti o posledicah zakona

Predsednik Konfederacije sindikatov 90 Damjan Volf opozarja, da interventni zakon ogroža medgeneracijsko solidarnost, varnost zaposlenih in vzdržnost sistema. Po njegovih besedah sindikati že več mesecev zahtevajo jasne odgovore o posledicah zakona, predvsem pa o tem, kdo bo njegove finančne posledice plačal, vendar pa jih vlada ne obravnava kot enakovredne socialne partnerje. Tudi on je obsodil diskreditacije na sindikate, ki raje govorijo z argumenti.  

Volfa je zmotilo tudi dejstvo, da se je vlada odločila pomagati transportu, panogi kjer naj bi delodajalci že vrsto let izigravali delovno-pravno zakonodajo. Ob zaključku je Volf pozval k ohranitvi solidarnosti, enakosti in dostojanstva, obenem pa pozval državljane, naj oddajo podpis za referendum, saj naj o tako pomembni odločitvi odloči ljudstvo.

Želijo predstaviti celotno sliko

Zdenko Lorber, predsednik Slovenske zveze sindikatov Alternativa, je v svojem govoru ostro kritiziral diskreditacije, ki so jih sindikati deležni med potekajočim zbiranjem podpisov za zakonodajni referendum. Problematično se mu zdi predvsem to, da vlada govori o razvoju države, istočasno pa posega v kar 10 obstoječih zakonov.

Evelin Tožbar, predsednica Konfederacije novih sindikatov v Sloveniji in Neodvisnost, je izpostavila, da sindikati ne prepričujejo nobenega kako naj glasuje, vendar pa želijo predstaviti svoj celoten pogled na zakon, ki naj bi navzven izgledal odličen, v resnici pa skriva precej podrobnosti. Tožbar je obenem pozvala Ministrstvo za finance naj se odzove na predlog sindikatov po dvigu neto plač vsem, ne samo izbranim.   

V Mariboru stojnica oddaljena 300 metrov proč od upravne enote

Predstavniki sindikatov so opozorili tudi na otežene pogoje zbiranja podpisov za referendum, pri čemer so izpostavili prav Maribor, kjer so stojnico dobili 300 metrov stran od upravne enote. Kljub temu so do sedaj v Mariboru zbrali 1713 podpisov.    

Delež javnih uslužbencev je pod evropskim povprečjem

Predstavniki sindikatov so se odzvali tudi na nedavno izjavo predsednika vlade Janeza Janše o presežkih zaposlenih v javnem sektorju - le te označujejo za neutemeljeno preusmerjanje pozornosti, obenem pa izpostavljajo, da kadra primanjkuje predvsem v zdravstvu, sociali in šolstvu ter da je delež javnih uslužbencev v Sloveniji pod evropskim povprečjem.