V podružnično cerkev sv. Areha v Frajhajmu na Pohorju se je po skoraj osmih letih vrnil skoraj deset metrov visok oltar, delo Jožefa Strauba, enega pomembnejših poznobaročnih kiparjev, ki so delovali na območju današnje Slovenije. Oltarni nastavek je nastal v 50. letih 18. stoletja. Posebnost oltarja so kipi v naravni velikosti.
Skoraj deset metrov visoka monumentalna stvaritev
Zaradi svojih 960 centimetrov višine in 530 centimetrov širine omenjeni oltar velja za monumentalno stvaritev.
Za razliko od večine Straubovih oltarjev se je stebriščna zasnova tukaj umaknila veliki osrednji niši, obdani z volutami in baldahinom, glavno vlogo pa prevzemajo mogočne kiparske figure. V osrednji niši stoji sv. Areh (Henrik) v viteški opravi z vladarsko krono, zlato kroglo in žezlom. Ob njem so razporejeni sv. Frančišek Ksaverij, sv. Janez Nepomuk ter nad obhodnima nišama sv. Peter in sv. Pavel. Posebnost oltarja so kipi v naravni velikosti, postavljeni v izrazito teatralne, skoraj odrske drže. Straubov značilni kiparski izraz je prepoznati v robustnih in razgibanih figurah, izraziti mimiki, valovitih kodrih ter bogato oblikovani draperiji.
Obnova je trajala več let
Zaradi velikosti oltarja, kompleksne zgodovine njegovih poslikav in občutljivosti ohranjenih originalnih plasti je večletni konservatorsko-restavratorski poseg potekal postopoma, po posameznih vsebinskih in delovnih sklopih. Metodologijo so med posegom sproti prilagajali novim ugotovitvam in stanju posameznih elementov.
Zaradi slabih razmer so morali oltar demontirati
Kot so ob tem danes še sporočili z Zavoda RS za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS), začetki obnove oltarja segajo v leto 2018 v okviru projekta TrArS - Tracing the Art of the Straub Family. Takrat so ob prvem obisku bile razmere v cerkvi zelo slabe; zaradi izjemno visoke vlage je bila barvna poslikava oltarja močno ogrožena in je na številnih mestih odstopala od lesenega nosilca. Sledila je zahtevna odločitev o demontaži historičnega oltarja, kar je sicer skrajni poseg v njegovo materialno in konstrukcijsko celovitost, a so jo v tem primeru narekovale izjemno neustrezne razmere v cerkvi in načrtovani gradbeni posegi. Oltarni nastavek so tako novembra 2018 demontirali in prepeljali v atelje.
Pod kasnejšimi preslikavami jih je čakalo presenečenje
V naslednjih letih so sledile raziskave in konservatorsko-restavratorski posegi, ki so razkrili tudi marsikatero presenečenje. Pod več kasnejšimi preslikavami so odkrili ostanke prvotne polikromacije in dobili vpogled v precej bolj barvit in razkošen videz oltarja iz časa njegovega nastanka - z zlatom, srebrom ter zelenimi, rdečimi in modrimi lazurami. Posebno pozornost pritegnejo tudi Straubovi kipi v naravni velikosti, s poudarjeno mimiko in izrazito teatralnimi, skoraj odrskimi držami.
Po skoraj osmih letih ponovno na svojem mestu
Pri načrtovanju in izvajanju posega je ZVKDS sodeloval z odgovorno konservatorko Alenko Zupan z Območne enote Maribor ZVKDS, zaključna montaža pa je bila izvedena kot medoddelčni projekt Restavratorskega centra ZVKDS v sodelovanju z Mizarstvom Novak.
