Državni organi podeljujejo kadrovske štipendije dijakom in študentom, ki lahko poleg finančne podpore pridobijo tudi možnost zaposlitve po končanem izobraževanju.

Za dijake razpisi že objavljeni, za študente oktobra

Štipendiranje v organih državne uprave je namenjeno pravočasnemu prepoznavanju in razvoju bodočih javnih uslužbencev, ki bodo po zaključku izobraževanja prispevali k opravljanju nalog v državni upravi.

Organi državne uprave kadrovske štipendije podeljujejo za izobraževalne programe glede na svoje potrebe. Javni natečaji se objavijo enkrat letno, za dijake do 1. septembra, za študente pa do 1. oktobra.

Za dijake so trenutno med drugim objavljene štipendije za srednješolsko strokovno izobraževanje za smeri tehnik varovanja, strojni tehnik, avtoservisni tehnik ali tehnik mehatronike ter gastronomija in turizem. Rok za prijavo na navedene aktualne razpise je 30. september 2026. Javni natečaji za podelitev štipendij študentom bodo objavljeni 1. oktobra 2026.

Koliko znaša štipendija?

Višina štipendije je odvisna od stopnje izobraževanja. Osnovna štipendija za dijaka znaša 15 odstotkov bruto minimalne plače, za dodiplomskega študenta 20 odstotkov, za podiplomskega študenta pa 25 odstotkov bruto minimalne plače. Minimalna plača v Sloveniji za leto 2026 znaša 1.481,88 evra bruto.

Štipendija se lahko glede na povprečno oceno iz preteklega šolskega oziroma študijskega leta tudi zviša. Pri dijakih s povprečno oceno od 3,0 do 4,0 se zviša za pet odstotkov, od 4,1 do 4,4 za sedem odstotkov, pri povprečju od 4,5 do 5,0 pa za deset odstotkov. Pri študentih se štipendija zviša za pet odstotkov pri povprečju od 7,0 do 8,0, za sedem odstotkov pri povprečju od 8,1 do 8,9 ter za deset odstotkov pri povprečni oceni od 9,0 do 10,0.

Dodatek za študijsko oziroma učno gradivo

Štipendisti so enkrat v šolskem oziroma študijskem letu upravičeni tudi do dodatka za učno oziroma študijsko gradivo. Ta znaša 25 odstotkov osnovne višine štipendije in se izplača skupaj s štipendijo za november. Štipendija se sicer izplačuje mesečno, do desetega delovnega dne v mesecu za pretekli mesec. Študenti jo prejemajo tudi v času absolventskega statusa in podaljšanja absolventskega statusa, vendar največ eno leto.

Štipendijo državnega organa je mogoče prejemati tudi sočasno z drugimi štipendijami, denimo Zoisovo ali državno, če druga štipendija prejemnika ne zavezuje k sklenitvi pogodbe o zaposlitvi z drugim štipenditorjem.

Po koncu izobraževanja sledi ponudba za zaposlitev

Štipendiranje je povezano tudi z zaposlitvijo. Po prenehanju pogodbe o štipendiranju mora organ, ki je štipendijo podelil, štipendistu najpozneje v treh mesecih ponuditi sklenitev pogodbe o zaposlitvi. V tem obdobju štipendist še vedno prejema štipendijo.

Če mu organ zaposlitve ne more zagotoviti, se štipendista za 30 dni uvrsti na interni trg dela, kjer preverijo možnost zaposlitve v drugem organu. Tudi v tem času še naprej prejema štipendijo. Če mu pogodba o zaposlitvi v predpisanih rokih ni ponujena, je prost obveznosti zaposlitve.

Štipendija prinaša tudi obveznosti

Štipendist mora po končanem izobraževanju skleniti ponujeno pogodbo o zaposlitvi in v delovnem razmerju ostati toliko časa, kolikor je trajalo štipendiranje. Če po končanem izobraževanju zavrne zaposlitev iz razloga, ki je na njegovi strani, mora povrniti prejete štipendije in druge stroške, povezane s štipendiranjem.

Prav tako mora med izobraževanjem izpolnjevati šolske oziroma študijske obveznosti ter organu pošiljati zahtevana dokazila. Sprememba programa ali smeri izobraževanja brez soglasja organa je razlog za odpoved pogodbe o štipendiranju. Prijavo na javni natečaj kandidat odda elektronsko prek portala eUprava, za kar potrebuje veljavno sredstvo elektronske identifikacije.