Kot poroča Svet24, ki je za primerjavo uporabil najnovejše podatke Eurostata, se Slovenija po kupni moči starejših sicer uvršča na solidno 17. mesto med 30 evropskimi državami, a slika se močno poslabša, ko pogledamo tiste, ki so najbolj ranljivi.

Slovenija za 15 odstotkov pod povprečjem EU

Za primerjavo kupne moči starejših so uporabili mediani neto razpoložljivi dohodek ljudi, starih vsaj 65 let, izražen v standardih kupne moči (PPS) - enoti, ki upošteva razlike v cenah med državami. Slovenija dosega 17.781 PPS letno, povprečje EU pa znaša 20.886 PPS. Tipični starejši Slovenec ima tako približno 85 odstotkov kupne moči svojega evropskega vrstnika.

Na vrhu lestvice je Luksemburg z 41.205 PPS, sledita Norveška in Avstrija. Na dnu so Turčija, Srbija in Madžarska. Kot še navaja Svet24, ima tipični starejši v Luksemburgu tudi po upoštevanju tamkajšnjih visokih cen več kot dvakrat tolikšno kupno moč kot starejši v Sloveniji.

Vsak četrti upokojenec pod pragom revščine

Posebej neugodna je slovenska slika v primerjavi z mlajšo populacijo. V EU mediani dohodek starejših od 65 let dosega 91 odstotkov mediane mlajših prebivalcev, v Sloveniji pa je to razmerje le 75-odstotno. Večji razkorak imajo samo Malta, Hrvaška, Latvija, Litva in Estonija.

Po najnovejših podatkih je pod nacionalnim pragom tveganja revščine 25 odstotkov slovenskih upokojencev, v EU pa v povprečju 15 odstotkov. Delež se je pri nas v zadnjih letih izrazito povečeval: leta 2023 je znašal 19,7 odstotka, leto kasneje 22,6 odstotka, letos pa je dosegel četrtino. Med upokojenkami je pod pragom 28 odstotkov, med upokojenci 21,5 odstotka, še poroča Svet24.

Slovenski prag revščine za samsko osebo je v letu 2025 znašal 1.021 evrov mesečno. Najbolj izpostavljeni so starejši, ki živijo sami. Med njimi je pod pragom revščine kar 54,3 odstotka ljudi, v EU pa 26,8 odstotka. Slabše so uvrščene le še Hrvaška, Latvija, Estonija in Litva. Pred tremi leti je bilo v tej skupini pod pragom 42,9 odstotka, danes jih je torej že več kot polovica.

Nizki dohodki ne pomenijo nujno enako visoke stopnje pomanjkanja

Po podatkih o hudi materialni in socialni prikrajšanosti si tovrstnih osnovnih dobrin ne more privoščiti le 2,9 odstotka slovenskih starejših, v EU pa v povprečju 4,9 odstotka. Najslabše je v Romuniji, Bolgariji in Grčiji. Del razlage gre iskati tudi pri stanovanjskih stroških - ti presegajo 40 odstotkov dohodka pri le 3,8 odstotka slovenskih starejših, medtem ko je v EU takšnih 8,5 odstotka.

Kot poudarja Svet24, ima lahko upokojenec z nižjim dohodkom, a odplačanim stanovanjem, boljši dejanski standard kot nekdo z višjo pokojnino, ki velik del prihodka nameni najemnini in stroškom bivanja.