Kot poroča časnik Delo, je bila misija poimenovana »Naprej in navzgor«. Na krovu rakete je bil tudi slovenski satelit Trisat-S, ki so ga razvili na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru v sodelovanju s podjetjem Skylabs. Poleg njega je raketa v orbito ponesla še pet komercialnih cubesatov iz Nemčije, Norveške, Bolgarije in Avstrije ter en izobraževalni nanosatelit.
Izvršni direktor in soustanovitelj Isar Aerospace Daniel Metzler je uspeh označil za pomemben premik za evropsko vesoljsko industrijo, saj po njegovih besedah zdaj obstaja alternativa za komercialne stranke, ki so bile doslej odvisne od tujih izstrelitvenih zmogljivosti. V podjetju so izpostavili, da izstrelitve ostajajo eno največjih ozkih grl svetovne vesoljske industrije, zato naj bi ta korak Evropi prinesel bolj suveren dostop do vesolja.
To je že tretji "mariborski" satelit
Raketa Spectrum sicer meri 28 metrov v višino, širino ima dva metra, poganja pa jo deset motorjev. V nizko zemeljsko orbito lahko ponese do tisoč kilogramov tovora. Kot še dodaja Delo, gre za drugi polet te vrste rakete. Prvi je bil testni, tokrat pa je imela raketa na krovu že prave "potnike".
Satelit Trisat-S sledi predhodnikoma Trisat in Trisat-R, njegov namen pa je preizkusiti tehnologije, pomembne za prihodnje dolgotrajne vesoljske misije.
Gre predvsem za napredno zmogljivost hibernacije baterij in ultraminiaturizirano navigacijo na podlagi slikanja. Satelit naj bi omogočil vpogled v to, kako se baterije obnašajo po dolgih obdobjih mirovanja v orbiti, hkrati pa testira ultramajhen sistem slikanja, ki bi lahko v prihodnosti nadomestil tradicionalne metode pozicioniranja tam, kjer te odpovedo, denimo v globokem vesolju. Isar Aerospace, ustanovljen leta 2018, danes zaposluje več kot 400 ljudi iz več kot 50 držav, svoje rakete pa razvija in izdeluje pretežno interno. V bližini Münchna letos načrtujejo odprtje novega obrata, v proizvodnji pa imajo že štiri nove rakete iste vrste.
