Generativna umetna inteligenca je v Sloveniji v zadnjem letu doživela izjemen porast uporabe. Med uporabniki interneta jo letos uporablja že 80 odstotkov, medtem ko je bil njihov delež lani 51 odstotkov. To je pokazala raziskava Centra za družboslovno informatiko Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, ki pa ob hitrem širjenju tehnologije zaznava tudi vse več pomislekov glede njenega prihodnjega razvoja in vpliva na družbo.
Najbolj popularen še vedno ChatGPT
Večina uporabnikov posega predvsem po brezplačnih orodjih umetne inteligence, vendar se povečuje tudi uporaba plačljivih različic. Med mesečnimi uporabniki jih 24 odstotkov uporablja plačljiva orodja, kar je 14 odstotnih točk več kot v lanski raziskavi.
Med tistimi, ki umetno inteligenco uporabljajo tedensko, je še vedno na prvem mestu klepetalni robot ChatGPT. Kljub temu se je njegov delež v primerjavi z lanskim letom zmanjšal. Leta 2025 ga je uporabljalo 83 odstotkov tedenskih uporabnikov, letos pa 69 odstotkov.
Z orodji umetne inteligence imajo osebno razmerje
Večina uporabnikov umetne inteligence sicer klepetalne robote obravnava kot osebe ter je do njih prijazna, spoštljiva in obzirna. Približno petina uporabnikov pravi, da se pri interakciji s klepetalniki počuti domače in da bi jih pogrešala, pri nekaj več kot desetini pa je odnos postal že osebno pomemben.
Raziskavo je maja v okviru spletnega panela na reprezentativnem vzorcu 1435 prebivalcev Slovenije izvedel Center za družboslovno informatiko Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani.
Okoli pet odstotkov uporabnikov je z orodji umetne inteligence razvilo celo osebno razmerje in jih uporablja, kadar potrebujejo pogovor. Večina, 56 odstotkov uporabnikov, se je na umetno inteligenco že obrnila tudi z osebnimi oziroma intimnimi vprašanji, desetina pa to počne tedensko.
Uporabljajo jo skoraj vsi študenti in dijaki
Vse pomembnejšo vlogo ima umetna inteligenca tudi na delovnem mestu. Uporablja jo 41 odstotkov delovno aktivnih uporabnikov interneta, kar 80 odstotkov sodelujočih pa pravi, da jim pri delu prihrani čas.
Ob tem polovica sodelujočih zaposlenih v raziskavi meni, da bo umetna inteligenca v naslednjih petih letih pomembno spremenila njihovo delo, tretjina pa jih ocenjuje, da bo celo zamenjala glavnino njihovega dela.
Močno se je povečala tudi uporaba umetne inteligence v izobraževanju. Orodja umetne inteligence za izobraževalne namene uporablja 91 odstotkov študentov in polnoletnih dijakov. Med njimi jih 92 odstotkov ocenjuje, da jim tehnologija pri učenju prihrani čas.
Vedno več ljudi je zaskrbljenih
Raziskava nakazuje, da se začetno navdušenje nad generativno umetno inteligenco počasi umirja. Čeprav se uporaba tehnologije hitro širi, se hkrati krepi zaskrbljenost glede njenega prihodnjega razvoja, vpliva na delovna mesta, medosebne odnose ter vprašanja zasebnosti in nadzora.
Tako je 42 odstotkov uporabnikov glede prihodnjega razvoja umetne inteligence zaskrbljenih, medtem ko jih je navdušenih 15 odstotkov. Lani sta bila deleža pri 39 in 17 odstotkih. Med intenzivnimi uporabniki umetne inteligence pa je razmerje obratno - 38 odstotkov jih je glede nadaljnjega razvoja navdušenih in 19 odstotkov zaskrbljenih.
Medtem ko uporabniki umetne inteligence v povprečju poročajo o pozitivnem učinku te tehnologije na osebno zadovoljstvo in socialno življenje, pa narašča kolektivni pesimizem glede vpliva umetne inteligence na zaposlovanje in medosebne odnose.
