Slovenski gostje najbolje razumejo preobrazbo hrvaške Istre, ki se odmika od množičnega turizma proti kakovostnejši, individualno naravnani ponudbi, je prepričan direktor turistične skupnosti istrske županije Denis Ivošević. Meni tudi, da višje cene same po sebi ne predstavljajo težave, kadar jih upravičuje višja kakovost.

Slovenski gosti radi obiskujejo vse dele jadranske obale, najraje pa Istro

Na Hrvaškem so lani zabeležili več kot 21,8 milijona prihodov turistov in 110,1 milijona prenočitev. Največ prenočitev so ustvarili državljani Nemčije (22,3 milijona), sledili so gostje iz Hrvaške (13,8 milijona), tem pa turisti iz Slovenije (11,1 milijona) in Avstrije (8,2 milijona).

Slovenski gosti radi obiskujejo vse dele jadranske obale, najraje pa Istro. V tem delu Hrvaške so lani zabeležili skupno več kot četrtino vseh turističnih nočitev, in sicer 30,3 milijona. Slovenski gosti, ki jih je bilo nekaj več kot 660.000, so jih ustvarili 3,5 milijona, kar predstavlja približno 11,5odstotka, kažejo podatki turistične skupnosti istrske županije.

Slovenci predstavljajo tudi največji delež obiskovalcev v restavracijah

Slovenci so med najštevilčnejšimi obiskovalci hrvaške Istre zlasti v toplejših mesecih. V prvi polovici lanskega leta so ustvarili prek 318.000 prihodov in blizu 1,13 milijona prenočitev, kar je približno 13 odstotkov vseh nočitev. Do konca julija se je število povečalo na dobrih 437.000 prihodov in skoraj 2,14 milijona prenočitev, konec avgusta pa na več kot 537.000 prihodov in blizu 2,99 milijona nočitev, kar je približno 11,9odstotka vseh nočitev na polotoku.

Predstavljajo tudi največji delež obiskovalcev v restavracijah, številčno pa jih je največ tudi v vinskih kleteh in oljarnah, s čimer so prispevali k temu, da Istra med prehodom na višji cenovni in kakovostni razred ni beležila padca obiska, je prepričan Ivošević.

Ob zvišanju cen niso doživeli padca

To je za turistični sektor po njegovih besedah pomembno, ker ob spreminjanju razvojnega modela vedno obstaja vprašanje, ali bodo gosti nov model sprejeli.

"Ko uvedete nov model, praviloma zvišate tudi cene in s tem izgubite del gostov, ki so vas obiskovali prej. Pri nas je dobro to, da v nobenem letu te preobrazbe oziroma prehoda nismo zabeležili padca, k čemur so v veliki meri prispevali prav slovenski gostje. Ti najbolje razumejo naše produkte, zato nismo doživeli negativnih rezultatov," je direktor turistične skupnosti istrske županije dejal za STA.

Slovenski gostje - in šele nato avstrijski - po njegovih besedah tudi najbolje razumejo spremembe, ki se dogajajo v turizmu v Istri, to pa je odmik od množičnega turizma h kakovostnemu individualnemu turizmu.

Slovenski gostje niso bolj naklonjeni cenejšim storitvam kot luksuzu

S tem, da bi bili slovenski gostje bolj naklonjeni cenejšim storitvam kot luksuzu, se ne strinja. "Prej bi to rekel za Nemce, Madžare ali Slovake kot za Slovence," pravi in dodaja, da so, če je govora o gastronomiji ter boljših hotelih in vilah, Slovenci na drugem mestu, takoj za Avstrijci.

Številni slovenski gostje bivajo v apartmajih oziroma družinskih nastanitvah ter kampih, veliko pa jih ima tudi lastne nepremičnine. Prav tako niso vsi obiskovalci restavracij, gostiln, vinskih kleti ali oljarn. Kljub temu na Hrvaškem, kot poudarja Ivošević, porabljajo denar - v drugih gostinskih obratih, trgovinah in drugje. "Slovenski gostje so bili nekoč po pomembnosti na petem ali šestem mestu, danes pa so tretji, takoj za Nemci in Avstrijci," pravi o njihovi potrošnji.

Bi morali cene znižati?

Pred tokratnim vrhuncem turistične sezone se iz vlade vrstijo opozorila vsem, ki delujejo v turističnem sektorju, naj ne zvišujejo cen storitev in izdelkov. Minister za turizem in šport Tonči Glavina je ponudnike celo pozval k znižanju cen za 10 do 20 odstotkov.

Ivošević meni, da je bil ministrov poziv namenjen predvsem nižjim kategorijam ponudnikov. "Če pogledamo povprečje, se najprej zapolnijo hoteli s petimi zvezdicami. Najprej se zapolnijo najboljše restavracije, najboljše vinske kleti, najboljše oljarne in druge vrhunske atrakcije. To pomeni, da so prav najdražji ponudniki tudi najbolje zasedeni. Zato pri kakovostnih ponudnikih storitev cena sama po sebi ni problem, saj jo upravičuje raven kakovosti," meni.

Težava se po njegovih besedah pojavlja predvsem pri nastanitvah z dvema ali šibkimi tremi zvezdicami. "Nekateri menijo, da lahko tudi sami zvišujejo cene, če to počnejo ponudniki s štirimi ali petimi zvezdicami. Trg tega ne sprejema. Menim, da je bil ministrov poziv namenjen prav tem ponudnikom," je ocenil.

Prej je treba izboljšati kakovost ponudbe

Ob tem je dodal, da je bolje poslušati opozorila trga, dokler gre še zgolj za opozorila, saj je takrat še mogoče izboljšati kakovost storitev.

"Ni treba nujno znižati cen, treba pa je izboljšati kakovost ponudbe. Ko trg neko destinacijo ali ponudnika začne dojemati kot resnično predraga, nastane težava za naslednjih tri, štiri ali pet let, saj je treba ugled znova zgraditi. Zato menim, da je najboljši model najprej dvig kakovosti storitev in ponudbe, nato pa ustrezna prilagoditev cen," je pojasnil.

STA