Poleg omenjenih poslanskih skupin so ji podporo napovedali tudi Demokrati in Resnica. Predlogu nasprotuje opozicija, ki med drugim izpostavlja, da novela prinaša oslabljen nadzor opozicije nad koalicijo.

S predlogom novele zakona o parlamentarni preiskavi bi omejili možnost izpodbijanja akta o odreditvi preiskave pred ustavnim sodiščem. Presojo skladnosti z ustavo in zakonom pa bi lahko v 30 dneh po odreditvi parlamentarne preiskave na ustavnem sodišču po novem zahtevala le Sodni svet ali generalni državni tožilec. Predlagatelji menijo, da veljavna ureditev, sprejeta v prejšnjem sklicu DZ na predlog tedanje predsednice DZ Urške Klakočar Zupančič, po svoji zasnovi prekomerno in nesorazmerno posega v učinkovitost parlamentarne preiskave kot ustavnega instituta.

Po besedah poslanca SDS Zorana Mojškrca se je pokazalo, da lahko obstoječa ureditev vodi v dolgotrajne proceduralne zaplete in v blokade začetka parlamentarne preiskave. Cilj predlagateljev je zagotoviti učinkovito delovanje parlamentarnih preiskav ob hkratnem spoštovanju ustavnih standardov, človekovih pravic in načela delitve oblasti, je navedel.

Poslanec NSi, SLS in Fokusa Janez Žakelj je izpostavil, da je zakon prejšnje predsednice DZ omogočil blokiranje opozicijske parlamentarne preiskave v zvezi z Gen-I in financiranjem Svobode. Novela pa po njegovih besedah tudi jasno določa primere, ko poslanec ne sme sodelovati v komisiji. Po predlogu novele bi lahko preiskovanec zaradi kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin vložil tožbo v upravnem sporu v osmih dneh od vročitve končnega poročila parlamentarne preiskovalne komisije.

DZ po predlogu tudi ne bi mogel odrediti preiskave o isti stvari, o kateri je že sprejel končno poročilo

Temu med drugim nasprotujejo v opozicijskih Svobodi, SD ter Levici in Vesni. V slednji so poudarili, da je očitno želja, da se obvodno financiranje strank in medijev ne razišče do konca. Načelo "ne dvakrat o isti stvari" pa se po mnenju poslanke Levice in Vesne Tine Brecelj "zlorablja, da bi se parlamentu zvezalo roke". Prav tako bi o konfliktu interesov poslancev, sodelujočih v preiskavi, odločala politična večina, kar po njenem mnenju pomeni institucionalizacijo konflikta interesov.

Po besedah poslanke Svobode Lene Grgurevič odprava varovalk in ustavno sodne kontrole omogoča "zlorabe parlamentarne preiskave za politično obračunavanje z vsakim, ki si bo drznil nasprotovati parlamentarni večini". Poleg tega pa bo slednji dopuščeno, da onemogoči parlamentarno preiskavo opoziciji.

Da gre pri noveli za poskus utišanja opozicije, menijo tudi v SD. Spremembe bodo po njihovem mnenju v praksi prinesle več možnosti za zavlačevanje, oslabljen nadzor opozicije nad koalicijo in manj učinkovitosti razreševanja vprašanj javnega pomena - porabe javnega denarja in odgovornosti pri ključnih odločitvah. "Tak sistem ne služi ljudem, služi tistim, ki se želijo izogniti politični odgovornosti," je dejala poslanka SD Andreja Katič.

Bo to zagotovilo učinkovit boj proti korupciji?

V opoziciji opozarjajo tudi, da predlog odpravlja sodno varstvo za člane preiskovalne komisije, ki so določeni za preiskovanca ali pričo. Podporo predlogu so napovedali Demokrati in Resnica. Predlog predstavlja ponovno vzpostavitev ravnotežja med pravnim varstvom in učinkovitim parlamentarnim nadzorom, je prepričana poslanka Demokratov Barbara Levstik Šega. Ohranja posebno varstvo neodvisnosti sodnikov in državnih tožilcev, hkrati pa zmanjšuje možnost, da bi pravna varovala postala sredstvo za blokado parlamentarnega nadzora, je navedla.

Vodja poslanske skupine Resnice Katja Kokot pa je dejala, da bodo predlog novele zakona podprli, ker želijo učinkovit boj proti korupciji, ne postopkov, ki bi preiskave vnaprej onemogočale, in ker verjamejo, da je mogoče hkrati zagotoviti učinkovit nadzor ter spoštovanje človekovih pravic.

Pristojni odbor za pravosodje je v ponedeljek sprejel dopolnilo predlagateljev, s katerim bi novela namesto petnajsti dan po objavi v uradnem listu začela veljati naslednji dan po objavi. Svoboda pa danes z dopolnilom predlaga, da se novela začne uporabljati dvanajst mesecev po njeni uveljavitvi, do tedaj pa velja aktualni zakon o parlamentarni preiskavi. Grgurevič je pojasnila, da bo čas potreben, ker bodo vložili pravna sredstva pred ustavnim sodiščem, saj novela, tudi po opozorilih zakonodajno-pravne službe DZ, ponovno vzpostavlja že odpravljeno neustavnost.

Na neustavnosti v predlogu novele zakona je opozorila Pravna mreža za varstvo demokracije

Predlog novele je po njihovem mnenju problematičen zaradi predvidene spremembe pravnega varstva preiskovancev, ki nižajo standard njihovega varstva. Ustavno sta sporni tudi omejitev preventivnega pravnega varstva pred ustavnim sodiščem in odprava mehanizmov zaščite pred očitno pristranskostjo članov komisije, opozarjajo. Sporno pa je tudi sprejemanje novele zakona po skrajšanem postopku in začetek njene veljavnosti dan bo objavi v uradnem listu, so navedli.

Zakonodajalce hkrati pozivajo k ohranjanju duha parlamentarne preiskave.

STA