Inštitut za strateške rešitve (ISR) je danes v Mariboru gostil energetsko-logistični posvet Preklop 2.0, na katerem so sodelovala ključna energetska podjetja v regiji. V sklopu dogodka so ugotavljali, ali projekti, ki jih trenutno razvijajo ali gradijo, pomenijo prepričljiv odgovor na izziv Slovenije, da bi postala energetsko samooskrbna.

Državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo in energetiko Marko Dvornik je v uvodnem nagovoru poudaril, da posvet odpira pomembno vprašanje, kako lahko energetski prehod povežejo z regionalnim razvojem, konkurenčnostjo gospodarstva in ustvarjanjem višje dodane vrednosti. "Energetika namreč ni več le vprašanje oskrbe z energijo, ampak vse bolj tudi vprašanje gospodarske odpornosti, tehnološkega razvoja in strateške sposobnosti države," je dejal in v ospredje postavil vprašanje, kaj danes v Evropi v sodobnem in močno povezanem energetskem omrežju pomeni domača oskrba z električno oskrbo, kako jo povečati in kateri projekti so za to potrebni.

[[image_1_article_92163]]

Potrdil je, da je ob geopolitičnih, podnebnih in gospodarskih izzivih eden ključnih ciljev vlade zmanjševanje uvozne odvisnosti ter krepitev energetske samooskrbe, za kar pa je potreben zanesljiv, odporen, stabilen, konkurenčen in čist energetski sistem.

Energetika kot vprašanje odpornosti in strateške moči

"Slovenija bo nadaljevala energetski prehod in opuščanje fosilnih goriv. Povečevali bomo delež domačih nizkoogljičnih virov, okrepili učinkovito rabo energije ter elektrifikacijo tam, kjer ta omogoča učinkovito zmanjševanje emisij. Ob tem moramo razvijati in modernizirati elektroenergetski sistem, ki bo sposoben podpreti naraščajoče potrebe po električni energiji," je dodal državni sekretar. Ker so se na današnjem dogodku usmerili predvsem v Maribor, kjer

Dravske elektrarne Maribor (DEM) proizvedejo kar 80 odstotkov slovenske elektrike iz obnovljivih virov, je omenil tudi premislek, kako lahko mesto s svojo energetsko in logistično infrastrukturo ustvari novo dodano vrednost, privabi investicije in okrepi svojo vlogo regijskega vozlišča.

Maribor kot energetsko in logistično vozlišče

Med pomembnejše strateške projekte zato ob novi jedrski elektrarni (Jek 2) in hidroelektrarnah na srednji Savi po njegovem sodi tudi črpalna hidroelektrarna (ČHE) Kozjak, upoštevati pa je treba tudi nacionalne posebnosti, med njimi razpoložljivost lesne biomase, možnost proizvodnje bioplina in biometana ter razvijati sisteme daljinskega ogrevanja in izkoristiti obstoječo energetsko infrastrukturo pri velikih energetskih projektih. Ker je Slovenija majhen elektroenergetski sistem, močno vpet v širše energetske tokove, ki se spreminjajo, je poudaril tudi sodelovanje in vključevanje v širše evropske povezave.

[[image_2_article_92163]]

Povezati se moramo z državami, ki načrtujejo podobne projekte, ter izkoristiti skupno evropsko znanje, dobavne verige in izkušnje, je dejal, ob prehodu na čistejše vire energije pa spomnil, da je ta tesno povezan tudi s pravičnim prehodom savinjsko-šaleške regije.

Kozjak, JEK 2 in evropsko povezovanje

Mariborski župan Saša Arsenovič je prav tako poudaril pomen mariborske energetike in to ponazoril z besedami, da je mesto glede na proizvedeno električno energijo že zdaj pravzaprav energetsko samozadostno. Kljub temu gredo pri svojih načrtih še dlje, saj snujejo projekt Energijske izrabe odpadkov Maribor (EIOM), ocenjen na okoli 80 do 100 milijonov evrov, ki bi bil največja investicija v zgodovini občine.

Takšna naprava bi namreč lahko pokrila več kot 60 odstotkov letnih potreb po toplotni energiji v mariborskem sistemu daljinskega ogrevanja, a sta za izvedbo potrebni še ustrezna državna uredba in podelitev koncesije. Župan je spomnil tudi na gradnjo podatkovnega centra in tovarne umetne inteligence v Mariboru in poudaril, da bi morali tam proizvedeno odvečno toploto, da ta ne bi postala odpadna, mestu dati brezplačno.

Pri tem je bil nekoliko kritičen, češ da se mora mesto za to boriti in prepričevati državo, ki je pozabila investicijo dodatne toplotne črpalke dodati v ta evropski projekt.