Predstavniki lekarniške zbornice, združenja zasebnih lekarn, sindikata farmacevtov ter sindikata zdravstva in socialnega varstva so pozvali poslance, naj v četrtek na seji odbora in nato na seji državnega zbora ne podprejo predloga novele zakona o lekarniški dejavnosti. V nasprotnem primeru napovedujejo protestno zapiranje lekarn in prizadevanja za referendum, poroča STA.

V predlogu novele zakona, ki ga je predlagal SMC, sta sporni predvsem področju deregulacije lekarniške mreže in ponovna možnost vertikalnega povezovanja v lekarniški dejavnosti, je danes na novinarski konferenci opozorila predsednica Lekarniške zbornice Slovenije Darja Potočnik Benčič.

“Z morebitnimi spremembami Zakona o lekarniški dejavnosti bomo prikrajšani državljani Slovenije. Posledice bodo katastrofalne. Med drugim bo slabša dostopnost do zdravil in lekarniških storitev, slabša preskrba prebivalcev z zdravili, povečan bo vpliv na strokovno neodvisnost magistrov farmacije, povečan bo pritisk na pospeševanje prodaje zdravil brez recepta in prehranskih dopolnil in pojavila se bo možnost nastajanja monopolov,” je poudarila Darja Potočnik Benčič.

Predsednica Lekarniške zbornice Slovenije Darja Potočnik Benčič (foto: Barbara Reya)

Bi se lekarne na podeželju utegnile zapreti?

Kot je dejala Potočnik Benčičeva, obstoječi sistem lekarništva omogoča, da so lekarniške storitve in zdravila vsem državljanom, tako na mestih kot na podeželju, enakopravno dostopne. S sprejetjem predlagane novele zakona pa bi se to utegnilo spremeniti.

SMC v noveli predlaga, da se kot eno od meril za oblikovanje mreže doda število dnevnih in sezonskih migrantov na območju delovanja lekarne. Prav tako bi dopustili možnost, da se lahko s soglasjem ministrstva za zdravje odprejo nove lekarne oziroma podružnice tudi na razdalji, krajši od 400 metrov na urbanih območjih in vsaj pet kilometrov na drugih, če to narekujejo potrebe prebivalstva.

Posledica novele bi po napovedih Potočnik Benčičeve bila, da bi se v mestih, ki so že zdaj dobro preskrbljena z lekarnami, odprle še dodatne lekarne. Če pa se število receptov razporedi na večje število lekarn, bodo te prisiljene imeti manjše zaloge zdravil, manj zaposlenih, povečal se bo pritisk na zaposlene, da prodajo čim več prehranskih dopolnil in zdravil brez recepta. Na koncu sledi zaprtje lekarn, najverjetneje tistih na podeželju, je opozorila Potočnik Benčičeva.

Opozorila je na primer Madžarske, kjer so šli pred več kot desetletjem v deregulacijo mreže, pa se je nato zaprlo 600 manjših lekarn, zlasti na podeželju. Kljub temu, da so kmalu ponovno regulirali mrežo, pa še vedno nimajo toliko lekarn po državi, kot jih je bilo pred spremembami.

Foto: Barbara Reya

Bomo zasebni kapital spustili v javno službo?

Predsednica Lekarniške zbornice Slovenije nasprotuje tudi ponovni možnosti vertikalnega povezovanja v lekarniški dejavnosti. Ob ponovnem dovoljenju za lastniškega povezovanja med veletrgovino z zdravili in lekarnami bodo namreč tudi veledrogeristi, ki so zasebne gospodarske družbe, zahtevali enakopravnost odpiranja svojih lekarn. S tem pa se spušča zasebni kapital v javno službo.

Spreminjanje dobrega zakona je po mnenju Darje Potočnik Benčič nesprejemljivo. Predlaga, da se predlog novele, ki so jo podprli le v Združenju mestnih občin, medtem ko jih nasprotujejo tako rekoč vsi deležniki v zdravstvu, umakne.

Darja Potočnik Benčič, Matija Centrih, Irena Ilešič Čujovič, Damir Domjan (foto: Barbara Reya)

Nasprotujejo tudi v Združenju zasebnih lekarn

Predlogu novele, ki so ga vložili v SMC, nasprotujejo tudi v Združenju zasebnih lekarn pri Gospodarski zbornici Slovenije. Kot je napovedal Matija Centrih, bodo v začetku oktobra protestno zaprli lekarne, če bodo poslanci v četrtek na odboru državnega zbora podprli predlagano novelo. Če bi pa zbor tudi potrdil predlagalo novelo, bodo šli v zbiranje podpisov za referendum. “Moramo preprečiti to katastrofo v slovenskem zdravstvenem sistemu,” je dejal.

Predsednik Sindikata farmacevtov Slovenije Damir Domjan je dodal, da bi novela vodila v to, da bi morali zaposleni v lekarnah svetovati po logiki pospeševanja prodaje. Sprememba zakona bi tako prinesle poslabšanje delovnih pogojev za zaposlene in slabšo kakovost lekarniške storitve.

Predlagana novela po besedah predsednice Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije Irene Ilešič Čujovič ne bi bila le izjemno škodljiva za prebivalstvo, pač pa bi tudi pomenila delovno-pravne posledice za zaposlene v lekarnah, ki bi bili lahko po zaprtju lekarn premeščeni v drug kraj, lahko pa bi tudi ostali brez službe.