V sindikatih so v tednu dni zbiranja podpisov v podporo razpisu naknadnega zakonodajnega referenduma o interventnem zakonu za razvoj Slovenije zbrali 20.660 od potrebnih 40.000 podpisov, je razvidno z njihove spletne strani Proti razkroju Slovenije. Na portalu eUprava je medtem navedeno število 15.461 podpisov. Rok za zbiranje podpisov se izteče 5. oktobra.

Sindikati: zakon pomeni razkroj, ne razvoj

V sindikatih podpise zbirajo, ker so prepričani, da pri interventnem zakonu ne gre za razvoj, temveč za razkroj. Zakon po njihovih opozorilih koristi prinaša le najbogatejšim, večini pa jemlje.

Posebej jih skrbi, ker naj bi ogrožal javna sredstva za šolstvo, zdravstvo, socialno varstvo, dolgotrajno oskrbo, kulturo in druge javne storitve.

Interventni zakon pripravila opozicija

Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije so še pred vzpostavitvijo nove vlade pripravili poslanci NSi, SLS in Fokusa ter Demokratov in Resnice. Državni zbor ga je sprejel 11. maja, glasove zanj pa so prispevali tudi poslanci SDS.

Predlagatelji: zakon vsem nekaj daje in nikomur nič ne jemlje

Predlagatelji so nasprotno kot sindikati prepričani, da zakon vsem nekaj daje in nikomur nič ne jemlje. Tako kot gospodarska združenja ga vidijo kot prvi pomemben korak k izboljšanju poslovnega okolja in hitrejšemu razvoju države.

Pri tem so kritični do sindikatov, ki naj bi želeli odžirati koristi, ki jih zakon prinaša ljudem, in državo vrniti v stare čase socializma.

Opozicija podprla sindikalna prizadevanja

Opozicijske stranke Gibanje Svoboda, SD in Levica ter zunajparlamentarna stranka Prerod so medtem enotno podprle sindikalna prizadevanja za referendum o interventnem zakonu za razvoj Slovenije.

Kaj prinaša interventni zakon?

Zakon vključuje znižanje DDV za osnovna živila in možnost začasnega znižanja DDV za del energentov. Prinaša tudi rešitve s področij ugodnejše obravnave malega gospodarstva in tako imenovanih normirancev, davkov in socialnih prispevkov, med drugim uvedbo kapice na socialne prispevke.

Poleg tega odpravlja prepoved dela zdravnikov iz javne mreže pri zasebnikih, uvaja avtomatično upokojevanje ter možnost hkratnega prejemanja polne plače in pokojnine. Ukinja tudi prispevek za dolgotrajno oskrbo za upokojence in popoldanske samostojne podjetnike.

Na področju stanovanj med drugim prinaša nižjo obdavčitev najemnin.