Slovenija se lahko pohvali z enim samostojnim Nobelovim nagrajencem, več uglednih Slovencev pa je bilo v preteklosti nominiranih za prestižno priznanje ali pa so sodelovali pri njegovem prejemu kot člani nagrajene organizacije. Med njimi so znanstveniki, pisatelji in humanitarci, katerih delo je pustilo močan pečat doma in v svetu.

Friderik Pregl ostaja edini slovenski Nobelov nagrajenec

Edini Slovenec, ki je Nobelovo nagrado prejel kot posameznik, je Friderik (Fritz) Pregl (1869–1930). Rodil se je v Ljubljani, po študiju medicine v Gradcu pa se je posvetil raziskovanju kemije.

Leta 1923 je prejel Nobelovo nagrado za kemijo za razvoj in izpopolnitev metod mikroanalize organskih snovi, s katerimi je omogočil natančnejše raziskovanje kemijskih spojin tudi pri zelo majhnih vzorcih. Njegove metode so pomembno vplivale na razvoj kemije in medicine.

Čeprav je danes priznan kot eden največjih slovenskih znanstvenikov, ga je del javnosti v preteklosti pogosto povezoval predvsem z Avstrijo, kjer je ustvaril večino svoje znanstvene kariere.

Alma Karlin najverjetneje nikoli ni bila uradno nominirana

Dolga leta je veljalo prepričanje, da je bila svetovna popotnica in pisateljica Alma M. Karlin predlagana za Nobelovo nagrado za književnost.

Po raziskavah biografinje Barbare Trnovec pa gre najverjetneje za mit. Res je, da je Nobelova nagrajenka Selma Lagerlöf v enem od pisem zapisala, da bi si Alma Karlin Nobelovo nagrado zaslužila, vendar ni dokazov, da bi jo tudi uradno predlagala.

Kljub temu Alma Karlin danes velja za eno najpomembnejših slovenskih popotnic in pisateljic ter pomembno osebnost evropske kulturne zgodovine.

Boris Pahor je bil večkrat predlagan

Veliko bližje Nobelovi nagradi je bil Boris Pahor, eden najpomembnejših slovenskih pisateljev 20. stoletja.

Avtor znamenite Nekropole je bil za Nobelovo nagrado za književnost večkrat nominiran, med najbolj odmevnimi pa je bila kandidatura leta 2009, ki jo je podala Univerza v Ljubljani na pobudo Filozofske fakultete.

Njegova dela o nacističnih koncentracijskih taboriščih ter položaju slovenske manjšine v Italiji so prevedena v številne jezike in sodijo med najpomembnejša evropska pričevanja prejšnjega stoletja. Kljub več nominacijam Nobelove nagrade nikoli ni prejel.

Lučka Kajfež Bogataj je soprejemnica Nobelove nagrade za mir

Posebno mesto med Slovenci z Nobelovo zgodbo ima klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj.

Leta 2007 je bila članica Medvladnega odbora za podnebne spremembe (IPCC), ki je skupaj z nekdanjim ameriškim podpredsednikom Alom Gorom prejel Nobelovo nagrado za mir za ozaveščanje o podnebnih spremembah.

Ker je bila del nagrajene organizacije, velja za soprejemnico Nobelove nagrade, ne pa za individualno Nobelovo nagrajenko.

Sama je večkrat poudarila, da Nobelova nagrada za mir v tem primeru ni bila priznanje posameznim znanstvenikom, temveč opozorilo svetu o resnosti podnebne krize.

Med kandidati tudi Pedro Opeka

Med Slovenci, ki so bili v zadnjih letih največkrat omenjeni kot kandidati za Nobelovo nagrado za mir, je tudi misijonar Pedro Opeka.

Njegovo večdesetletno humanitarno delo na Madagaskarju, kjer je pomagal več deset tisoč ljudem iz skrajne revščine, je bilo večkrat predmet pobud za Nobelovo nagrado. Čeprav je njegova kandidatura naletela na veliko podporo doma in v tujini, nagrade doslej ni prejel.

Slovenija ima enega Nobelovega nagrajenca

Če upoštevamo zgolj individualne Nobelove nagrajence, ima Slovenija do danes enega Nobelovca – Friderika Pregla.

Če pa pogledamo širše in vključimo tudi Slovence, ki so sodelovali pri delu nagrajenih organizacij, je med njimi tudi Lučka Kajfež Bogataj kot članica IPCC. Med najbolj znanimi slovenskimi imeni, povezanimi z Nobelovo nagrado, ostajajo še Boris Pahor, Pedro Opeka in Alma M. Karlin, čeprav Nobelove nagrade niso prejeli.