Vprašanje, koliko bi morali vsak mesec nameniti za varčevanje, nima enotnega odgovora, saj je odvisno predvsem od posameznikovih prihodkov in življenjskih stroškov. Pogosto omenjeno pravilo 50/30/20 predvideva, da polovico prihodkov namenimo nujnim stroškom, 30 odstotkov željam, 20 odstotkov pa varčevanju ali odplačevanju dolgov. Gre za koristno smernico, vendar finančni strokovnjaki opozarjajo, da je v današnjih razmerah za mnoge težko dosegljiva.
Osnovni stroški so enostavno postali previsoki
Zaradi visokih stroškov bivanja, hrane in energentov številna gospodinjstva za osnovne življenjske potrebe porabijo precej več kot polovico svojih prihodkov. Zato marsikdo ne more privarčevati petine plače, ne da bi se moral odpovedati pomembnim življenjskim potrebam. Tudi finančne analize kažejo, da povprečna gospodinjstva običajno varčujejo precej manj, zato je pomembneje postaviti realen cilj, ki ustreza lastnim finančnim zmožnostim.
Višja plača ne pomeni več prihrankov
Strokovnjaki svetujejo, da je pri nižjih prihodkih uspeh že to, da posameznik redno privarčuje manjši del dohodka, saj je najpomembnejša vzpostavitev navade.
Pri višjih prihodkih pa večja plača sama po sebi še ne pomeni več prihrankov, če z njo rastejo tudi življenjski stroški. Dolgoročno je pomembnejše, kolikšen delež prihodkov uspemo obdržati, kot pa sama višina plače.
'Na strani' bi morali imeti tri do šest mesečnih življenjskih stroškov
Poleg rednega mesečnega varčevanja strokovnjaki priporočajo tudi oblikovanje varnostne rezerve v višini treh do šestih mesečnih življenjskih stroškov. Takšen sklad je namenjen izključno nepredvidenim dogodkom, kot so izguba zaposlitve ali večji nepričakovani izdatki.
Če trenutno ni mogoče privarčevati večjih zneskov, svetujejo začetek z manjšimi zneski in avtomatsko nakazovanje dela plače na varčevalni račun. Ključ do dolgoročne finančne varnosti namreč ni doseganje idealnega odstotka, temveč vztrajnost in redno varčevanje, opozarjajo na Cekin.si.
