Državni zbor je potrdil novelo zakona o obrambi, ki bo po zagotovilih predlagateljev z ministrstva za obrambo predvsem izboljšala položaj vojakov po 45. letu. Opravil je tudi razpravo o zakonu, ki predvideva 780-milijonsko investicijo v Slovensko vojsko med letoma 2021 in 2026, a zaradi predloga za posvetovalni referendum o njem še ni odločal.

Novelo zakona o obrambi je DZ potrdil s 65 glasovi za in osmimi glasovi proti. Ker je bila za sprejetje novele potrebna dvotretjinska večina navzočih poslancev, je razmerje glasov zadoščalo za njeno potrditev.

Za novelo zakona o obrambi so ob koaliciji glasovali tudi v opozicijskih SD, SAB in SNS, prav tako sta ga podprla manjšinska poslanca.

Minister za obrambo Matej Tonin je po glasovanju tvitnil, da “vojake čaka bolj gotova prihodnost”. “Politika pa je dokazala, opozicija in koalicija, da se je tudi v teh razgretih časih še vedno sposobna dogovoriti o strateških vprašanjih,” je dodal.

Novela po pojasnilu Tonina zagotavlja socialno varnost vojakov tudi po 45. letu starosti. Tisti, ki zasedajo deficitarne formacije ali so posebni specialisti, bodo lahko svoje delo opravljali še naprej. Za vse ostale pa novela predvideva, da se bodo lahko prezaposlili v druge državne organe in s seboj prenesli tudi plačne razrede.

Poslanci naklonjeni rešitvam za vojake po 45. letu

Poslanske skupine so v predstavitvi stališč in razpravi izrazile večinsko podporo rešitvam iz predloga. Poudarjali so naklonjenost izboljšanju socialnega položaja vojakov ter nasploh vzpostavitvi moderne in dobro izurjene vojske v času vse več okoljskih in mednarodnih varnostnih izzivov.

Najbolj kritični do predloga so bili v Levici, ki je tudi edina nasprotovala noveli. Zmotila jih je določba, ki dopušča, da so pogodbeni rezervisti lahko člani političnih strank. V LMŠ, kjer so se glasovanja vzdržali, pa so opozarjali na poseg v zakon o sistemu plač v javnem sektorju.

Razprava je bila na trenutke zelo razgreta, ob koncu se je zaiskrilo med opozicijskima Levico in SD. Poslanec Levice Miha Kordiš si je zaradi ostrih besed o kolaboraciji SD z vlado, ki jo je označil za fašistoidno, najprej prislužil opomin, nato pa mu je predsednik SD Igor Zorčič tudi vzel besedo.

Kordišu ni ostal dolžan vodja poslancev SD Matjaž Han. Dejal je, da ne želi sodelovati z ljudmi, ki ene žalijo s kolaboranti, druge s fašisti. Od Kordiša je zahteval opravičilo, ki ga sicer ni dočakal. Je pa več poslank in poslancev njegove besede pospremilo z aplavzom.

Za ustrezno opremo slovenske vojske

Pestra je bila tudi razprava o zakonu o investicijah, po katerem bi država med letoma 2021 in 2026 za SV namenila 780 milijonov evrov, od tega večino za nabave oklepnih vozil in za vzpostavitev srednje bataljonske bojne skupine, načrtovan pa je tudi nakup letala in dveh helikopterjev. Pri tem bo letna poraba sredstev v prvih dveh letih 100 milijonov evrov, v naslednjih štirih letih pa 145 milijonov evrov na letni ravni.

Po besedah Tonina bi v tem primeru za varnost na prebivalca Slovenija namenila nekaj več kot 200 evrov. Primerljive države, kot so Estonija, Latvija in Litva, pa namenijo približno med 400 in 500 evrov na državljana.

“Ta zakon je ključen, da lahko ustrezno opremimo Slovensko vojsko in predvsem, da popravimo stare krivice,” je poudaril Tonin in spomnil, da se je od leta 2010 obrambni proračun tako rekoč razpolovil.

V razpravi so bili koalicijski poslanci in SNS naklonjeni zakonski rešitvi, medtem ko so bili v opoziciji do zakona kritični, češ da denarja za take nakupe ni.

“Vsaka investicija v varnost je v današnjem svetu investicija v razvoj, kajti brez varnosti ni več ničesar,” je ob tem izpostavil Branko Grims (SDS).

Za vzpostavitev lastne obrambne sile

Po besedah Monike Gregorčič (SMC) je obrambni sistem eden od temeljev državotvornosti: “In če smo pred tremi desetletji nekako uspeli izpolniti zgodovinske sanje, da imamo danes svojo državo, potem moramo imeti tudi obrambni sistem, Slovensko vojsko, ki nam zagotavlja, da bomo državo v primeru nevarnosti zmogli tudi braniti in ubraniti.”

Andrej Černigoj (NSi) je ocenil, da “slovenski vojak s konstantnim zmanjševanjem obrambnega proračuna ne more biti dobro usposobljen, ne opremljen, s tem pa ogrožamo njegovo življenje in zmanjšujemo resnost obrambe Republike Slovenije”.

“Danes gre za to, da začnemo postopno nazaj vzpostavljati lastno obrambno silo. Ta denar je tako lahko zgolj sanacija obstoječega stanja. Preprečevanje totalne erozije in nič drugega kot to,” se je za zakon zavzel Robert Polnar (DeSUS).

Tudi opozicijski poslanec Zmago Jelinčič Plemeniti (SNS) je opozoril, da je lastna vojska nujen pogoj za obstoj države in dodal, da investicije v SV niso zgolj denar za orožje: “Pomeni delo za našo industrijo, pomeni razvoj določenih segmentov v znanosti, v medicini, kjerkoli.”

Epidemija je predrugačila prioritete Slovenije

“V času največjega proračunskega deficita v zgodovini naše države, minister z lahkoto, s podporo vlade in koalicijskih strank nameni 780 milijonov evrov za nakup orožja in vojaške opreme,” pa je bil kritičen Robert Pavšič (LMŠ). Po njegovih besedah se v LMŠ zavedajo pomena gradnje obrambnega sistema, “ampak na smotrn način, ki temelji na realnih ocenah in javnofinančnih zmožnostih”.

Samo Bevk (SD) je opozoril, da je epidemija covida-19 močno predrugačila prioritete Slovenije, “tudi na način, da je fokus povsem preusmerila v reševanje zdravstvene, prihajajoče socialne in še kakšne krize”. Poudaril je, da bi v drugačnih okoliščinah morebiti celo podprl zakon.

“Slovenija potrebuje denar za bolnišnice, za domove za ostarele, za znanost, za šolstvo in, kar je pomembno, za kulturo,” je pozval Željko Cigler (Levica).

Razpravo so poslanci sklenili zavrnitvijo opozicijskih dopolnil. O predlogu zakona DZ danes ni odločal, saj je vložen predlog za razpis posvetovalnega referenduma, o čemer mora DZ odločiti še pred potrjevanjem predloga zakona.

STA