Evropska komisija je danes odobrila izplačilo 100 milijonov evrov predplačila iz solidarnostnega sklada EU za obnovo po avgustovskih poplavah v Sloveniji. Preostanek od 400 milijonov evrov, za kolikor je zaprosila Slovenija, bo predvidoma izplačan prihodnje leto.

Pomoč iz solidarnostnega sklada je zdaj še pomembnejša kot kdajkoli

Kot so pojasnili na komisiji, bodo sredstva iz solidarnostnega sklada EU namenjena odpravi posledic in obnovi po avgustovskih poplavah. Med drugim za obnovo kritične infrastrukture, izvajanje ukrepov za zaščito kulturne dediščine, ki je bila prizadeta v ujmi, ter tudi za financiranje čiščenja.

“Podnebne spremembe še naprej povečujejo pogostost in resnost naravnih nesreč. Pomoč iz solidarnostnega sklada je zdaj še pomembnejša kot kdajkoli, da bi omilili finančne posledice tovrstnih dogodkov, obenem pa dali upanje ljudem. Sloveniji stojimo ob strani, kar potrjuje tudi dejstvo, da je predplačilo v višini 100 milijonov evrov največje doslej v okviru sklada,” je ob tem povedala evropska komisarka za kohezijo Elisa Ferreira.

Evropska komisija je imela osem tednov časa, da sprejme odločitev, a je to storila že po dobrih štirih tednih, razlog pa je bila po Jevškovih besedah odlično pripravljena vloga.

“Gre za zelo dobro novico; predvsem za tiste, ki so utrpeli največjo škodo v času poplav, in za tiste, ki smo pripravljali vlogo za solidarnostni sklad, ki jo je bilo treba pripraviti v relativno kratkem času,” je v današnji izjavi za medije v Ljubljani dejal minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek.

Vlada bo odločila, katero ministrstvo bo upravljalo s tem denarjem

Teh 100 milijonov evrov bo v naslednjih dneh nakazanih ministrstvu za finance, vlada pa bo nato v naslednjih dneh ali tednih sprejela odločitev, katero ministrstvo bo upravljalo s tem denarjem, je pojasnil Jevšek. Katero bo to ministrstvo, ni želel ugibati, je pa izpostavil primer Hrvaške, kjer je bilo po katastrofalnih potresih pred nekaj leti za to zadolženo ministrstvo za gradbeništvo, torej ministrstvo, pristojno za postavljanje infrastrukture.

Da bo Sloveniji za odpravo posledic poplav letos na voljo 100 milijonov evrov, v letu 2024 pa še dodatnih 300 milijonov evrov iz solidarnostnega sklada EU, je že med obiskom v Sloveniji nekaj dni po poplavah napovedala predsednica komisije Ursula von der Leyen.

18 mesecev časa, da se denar porabi

Slovenija je prošnjo za sredstva iz sklada v Bruselj poslala 20. oktobra. Medtem ko za izplačilo predplačila ni potrebna potrditev v Svetu EU in Evropskemu parlamentu, pa bo to potrebno pred izplačilom pričakovanih dodatnih 300 milijonov evrov. Postopek pred Evropskim parlamentom in Svetom EU se bo začel po prejemu nakazila prvih 100 milijonov evrov sredstev, odločitev pa vlada pričakuje v marcu ali aprilu, je dejal Jevšek.

Po potrditvi drugega dela zneska bo imela Slovenija 18 mesecev časa, da ta denar porabi, pripraviti pa bo morala tudi poročilo o porabi sredstev.

“Koliko denarja bomo prejeli še v preostalem delu, je predvsem odvisno od finančnih sposobnosti komisije, prepričan pa sem, da bomo dosegli na podlagi vloge in zelo utemeljenih podatkov v njej tisti znesek, o katerem smo govorili. Pričakujemo torej še do 300 milijonov evrov, če bo pa kaj več, bomo pa tudi veseli,” je dejal minister.

Za kaj vse bo porabljen denar?

Ko je pojasnila državna sekretarka na ministrstvu Andreja Katič, ki je vodila medresorsko delovno skupino za pripravo vloge za pridobitev sredstev iz solidarnostnega sklada, bodo na podlagi oddane vloge sredstva namenjena za kritje stroškov povezanih z avgustovskimi ujmami s področja infrastrukture, stroškov začasnih nastanitev ter stroškov sil zaščite in reševanja. Namenjeni bodo tudi za kritje intervencijskih stroškov Uprave RS za zaščito in reševanje, stroškov začasnega bivanja vsem, ki so ali ki bodo preseljeni, za izvajanje ukrepov za zaščito kulturne dediščine, za ureditev prizadetih območij čiščenja, pa tudi kritje stroškov plač zaposlenih, ki so po poplavah čistili v podjetjih.

Ob tem je izpostavila, da so sredstva namenjena za povrnitev v stanje pred ujmami. Za primer je izpostavila obnovo tri metre široke ceste, ki so jo odnesle poplave. “Iz sredstev solidarnostnega sklada se bo lahko krila višina stroškov, da ponovno zgradimo cesto širine treh metrov, pločnik in morebiti oporni zid pa bo se kril iz drugih virov,” je ponazorila.

STA