DNEVNA: Na katerih avtocestnih odsekih bodo v 2021 potekala večja dela in kje lahko pričakujemo kolone?

Modernizacija slovenske cestne infrastrukture je v iztekajočem se letu dobila nov zagon, pri čemer velja izpostaviti zlasti začetek gradnje nove cevi predora Karavanke ter uvodna dela na severnem kraku tretje razvojne osi. DARS je leto epidemije, ko je na cestah manj prometa, izkoristil tudi za okrepljena vzdrževalna dela. V prihodnjem letu se obeta kar nekaj velikih investicij, nekaj del pa bo potekalo tudi na štajerski avtocesti.

Dva večja projekta v letu 2020 sta zagotovo začetek gradnje:

• vzhodne cevi avtocestnega predora Karavanke, ki so ga začeli meseca marca v letu 2020 (vrednost projekta: 95.224.049,11 EUR brez DDV).
• izgradnja hitre ceste od priključka Velenje jug do priključka Slovenj Gradec jug na 3. razvojni osi sever – sklop D Gaberke (vrednost projekta: 8.473.632,33 EUR brez DDV).

Ocena realizacije večjih naložb (vključeno je tudi projektiranje) v letu 2020 je sledeča – v milijonih evrov:

Večje investicije, ki so v teku

Kot so za Maribor24.si pojasnili na Darsu, se na hitri cesti H4 skozi Vipavsko dolino na odseku med Selom in Vogrskim se zaključuje obsežnejša obnova vozišča, ki je stekla julija letos.

“Obnovljenih je bilo skupno 12 kilometrov smernih vozišč hitre ceste (ali 6 kilometrov cestišča vsake polovice hitre ceste) med Selom in Vogrskim ter priključek Vogrsko. V letu 2021 se bo predvidoma po koncu zime nadaljevala še obnova trase na območju nasipa Vogršček, ki je bila v letošnjem letu izpuščena. Gre za dolžino 2,5 kilometra smernih vozišč (ali dober kilometer vsake polovice hitre ceste). Skupna pogodbena vrednost: 15.805.600 EUR (brez DDV),“ so sporočili.

Druge večje obnove, ki so jih uspešno izvedli v letu 2020, so še:

• Obnova zahodne cevi predora Golovec na ljubljanskem avtocestnem obroču. Obnova vzhodne cevi je načrtovana v letu 2021. Skupna vrednost pogodbenih del (v letih 2020 in 2021) je 8,56 milijona evrov brez DDV.
• Po lanski preplastitvi smernega vozišča gorenjske avtoceste med priključkoma Kranj zahod in Brezje proti Jesenicam so letos preplastili tudi drugo polovico avtoceste, 9,6 km cestišča v smeri proti Ljubljani. Vrednost del: 4,2 milijona evrov (brez DDV).
• Obnova obeh smernih vozišč (torej obeh poovic) pomurske avtoceste na odseku med Mursko Soboto in Turniščem v skupni razdalji 11,2 km. Poleg avtoceste smo obnovili tudi objekte na njej ter priključka Murska Sobota in Lipovci. Vrednost pogodbenih del; 12.593.902,47 EUR (brez DDV).
• Obnova oz. preplastitev obeh smenih vozišč na odseku dolenjske avtoceste A2 med Drnovim in Brežicami v skupni razdalji 15,4 km. Vrednost del; 5.794.723,41 EUR (brez DDV).

“Z obnovitvenimi deli podaljšujemo življenjsko dobo infrastrukture ter izboljšujemo prometno varnost (obnovljeno vozišče, kjer so odstavni pasovi jih utrdimo in razširimo, zamenjamo ločilne (ločujejo smerni vozišči) jeklene varnostne ograje z betonskimi, ki zagotavljajo višjo raven varovanja, …),” so ob tem dodali. V letu 2020 so tako obnovili skupno nekaj več kot 52 km smernih vozišč avtocest in hitrih cest.

Oktobra 2020 je na pomurski avtocesti A5 stekla tudi rušitev in preureditev še edne preostale cestninske postaje, to je Dragotinci, vključno s platojem. Vrednost projekta je 2.802.152 EUR brez DDV, predvidevajo, da bomo z deli zaključili spomladi 2021.

Trenutno stanje na 3. razvojni osi

“Za državno cesto od Otiškega Vrha do meje z Republiko Avstrijo na Holmcu je v pripravi državni prostorski načrt (DPN), ki se trenutno nahaja v fazi študije variant/predinvesticijske zasnove (ŠV/PIZ). ŠV/PIZ z vsemi potrebnimi strokovnimi podlagami (gradbeno tehnični elaborat, prostorsko razvojni elaborat, ekonomski elaborat, okoljsko poročilo) je izdelana, potrjena v družbi DARS, obravnavana na Komisiji za pregled in oceno investicijske dokumentacije, ki deluje v sklopu Ministrstva za infrastrukturo, ter potrjena s sklepom ministra za infrastrukturo. Sledijo izvedba javne razgrnitve ŠV/PIZ in okoljskega poročila, obravnava in sprejem stališč do pripomb in predlogov z javne razgrnitve ter seznanitev Vlade RS s predlogom najustreznejše variante,” so še pojasnili.

Za državno cesto od priključka Slovenj Gradec jug do Dravograda z obvoznicami je v pripravi državni prostorski načrt (DPN). Osnutek DPN je bil javno razgrnjen v maju 2012. Postopek priprave DPN je bil v fazi izdelave stališč do pripomb in predlogov z javne razgrnitve ustavljen. V letu 2018 je bila izdelana Študija posodobitve cestnih povezav na odsekih Slovenj Gradec – Dravograd in Otiški Vrh – Holmec.

Za spremenjeno traso, ki izhaja iz sprejetih stališč do pripomb in predlogov z javne razgrnitve in iz Študije posodobitve 2018, se za DPN trenutno izdeluje idejni projekt z vsemi potrebnimi strokovnimi podlagami (hidrološko hidravlična študija, geološko geomehanski elaborat, geodezija idr.) za predlog DPN in okoljsko poročilo.

“Za prvi odsek 3. razvojne osi sever, od priključka Šentrupert do priključka Velenje jug, in za preostale sklope 2. odseka, od priključka Velenj jug do priključka Slovenj Gradec jug, je izdelava projektne dokumentacije v teku, prav tako pridobivanje zemljišč,” pojasnjujejo na Darsu.

Za sklop F – Jenina sta v teku javno naročilo za izvajalca gradbenih del in pridobivanje gradbenega dovoljenja, v pripravi je tudi vloga za izdajo gradbenega dovoljenja za sklopa B – Škale in H – Konovo, prav tako bo za ta dva sklopa (oz. pododseka), torej B in H še v tem tednu objavljeno skupno javno naročilo za izvajalca gradbenih del.

Na 1. odseku je bilo odkupljenih 43 objektov od skupno 46, ki so predvideni za rušitev, postopki odkupov zemljišč se bodo pričeli po izvedeni parcelaciji, ki je v teku. Na drugem odseku je pridobljenih 76 odstotkov vseh potrebnih zemljišč za gradnjo. Medtem pa dela na sklopu Gaberke, ki so stekal sredi oktobra letos, potekajo skladno z načrtom. 

Več na tej povezavi, v sporočilu za javnost.

Stanje na 3. razvojni osi – jug

Za prvo in drugo etapo prvega odseka odsek tretje razvojne osi jug, to je med avtocestnim priključkom Novo mesto vzhod in priključkom Osredek, je v teku postopek obravnave zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja po integralnem postopku, ki ga vodi Ministrstvo za okolje in prostor (MOP). Po pridobitvi pozitivnega mnenja Agencije za okolje (ARSO) bo MOP lahko pričel s 30-dnevno javno objavo. Vrednost projekta: 94.600.000,00 EUR brez DDV. Začetek gradnje predvidevajo spomladi 2021.

Za tretjo in četrto etapo prvega odseka 3. razvojne osi jug, ki se prične v priključku Osredek in konča v priključku Maline, pri čemer se na obstoječo glavno cesto naveže z navezovalno cesto Maline – Dole, je bila v juliju 2020 sklenjena projektantska pogodba. Trenutno se aktivno izvajajo geološke in geomehanske raziskave, vzporedno pa teče proces projektiranja. Sočasno potekajo parcelacijski postopki in mejne obravnave na terenu. Zaključeni parcelacijski postopki so podlaga za pričetek pridobivanja zemljišč potrebnih za gradnjo.

Za drugi odsek 3. razvojne osi jug, od priključka Maline do Metlike (Črnomelj), imamo predvideno izvedbo javnih naročil za izdelavo Študije izvedljivosti iz predinvesticijske zasnove.

Tudi v drugi (vzhodni) cevi predora Karavanke dela potekajo skladno s planom, trenutno je izvajalec izkopal 190 metrov Izkopna dela so stekal konec avgusta letos: Več o projektu na tej povezavi na tej povezavi.

V času zmanjšanega prometa priložnost za vzdrževalna dela

 V krizi, povezani s širjenjem virusa, kot primer dobre prakse zaradi bistveno manjšega prometa v času krize, v Darsu izpostavljajo vlaganja v vzdrževalna dela za zagotovitev prometne varnosti in prevoznosti avtocestnega omrežja, predvsem odpravo poškodb po končani prejšnji zimski sezoni.

“Spomladi smo tako v prvem valu epidemije uspeli v obdobju od marca do maja  realizirati  več vzdrževalnih del (191,6 % asfalterskih del oziroma 319,6 % vseh ostalih vzdrževalnih del v primerjavi z enakim obdobjem v letu 2019). Poudarek pri izvedbi je bil predvsem na odsekih, ki so sicer prometno najbolj izpostavljeni (odsek A1 Razdrto – Slovenske Konjice, ljubljanske vpadnice in obroč), kjer je zaradi gostote prometa postavitev prometnih zapor in izvedba del sicer zelo otežena,” so navedli.

V krizi, povezani s širjenjem virusa, kot primer dobre prakse zaradi bistveno manjšega prometa v času krize, v Darsu izpostavljajo vlaganja v vzdrževalna dela za zagotovitev prometne varnosti in prevoznosti avtocestnega omrežja, predvsem odpravo poškodb po končani prejšnji zimski sezoni.

Vzdrževalna dela so se nadaljevala tudi poleti in jeseni 2020, v času novega vala epidemije. “Planirana vzdrževalna dela za leto 2020 so bila izvedena predčasno in v večjem obsegu. V letu 2020 bodo tako na področju vzdrževanja voziščnih površin izvedena dela v obsegu preko 45.000 kvadratnih metrov krpanj in sanacij asfaltnih površin ter 350.000 m² investicijskih vzdrževalnih del na voziščnih konstrukcijah,” še povedo.

Poleg zgoraj opisanih asfalterskih del so se izvajala tudi ostala dela v povezavi z vzdrževanjem voziščnih konstrukcij (zalivanje reg, obnova žlebičenj, hrapavljenje vozišč, sanacije vozišč v predorih, sanacije vozišč po požarih). Na področju vzdrževanja avtocestnih objektov in naprav so se intenzivno izvajala vzdrževalna dela na področju sanacij dilatacij in ležišč objektov, sanacije betonskih površin objektov, sanacije naprav za odvodnjavanje ter druga vzdrževalna dela na cestni opremi.

Predvidena sredstva za večje naložbe (vključeno tudi projektiranje) v letu 2021 so (v milijonih evrih):

Prihodnje leto največ dela v karavanškem predoru in nadaljevanje 3. razvojne osi

V letu 2021 bodo vse napore usmerili v uspešno nadaljevanje gradnje vzhodne cevi karavanškega predora in tretje razvojne osi.

“V letu 2021 načrtujemo začetek graditve hitre ceste od priključka Velenje jug do priključka Slovenj Gradec jug na 3. razvojni osi sever – sklop F – Jenina, vrednost projekt je: 30.000.000,00 EUR (brez DDV). Predvidevamo, da bi se gradnja lahko začela decembra 2021. Trenutno je objavljeno javno naročilo po  omejenem postopku – sposobnost, v teku je tudi pridobivanje gradbenega dovoljenja. Začetek del je pogojen tudi z uspešnostjo javnih razpisov za izvajalce gradbenih del in pravnomočnostjo gradbenega dovoljenja. Za sklopa B – Škale in H – Konovo je trenutno v pripravi javno naročilo po omejenem postopku – sposobnost, ki bo predvidoma objavljeno v začetku decembra. Prav tako bo v decembru oddana vloga za pridobitev gradbenega dovoljenja za ta dva sklopa. Za preostale štiri sklope (tretjo os sever smo razdelili na skupno osem sklopov) bomo v 2021 začeli omejene postopke javnega naročanja,” še pojasnjujeno na Darsu.

V letu 2021 bodo vse napore usmerili v uspešno nadaljevanje gradnje vzhodne cevi karavanškega predora in tretje razvojne osi.

Nadaljevalo se bo tudi z vsemi aktivnostmi priprav na gradnje na 1. in 2. odseku 3. razvojne osi sever, ki vključujejo izvedbe geoloških, geotehničnih in hidrogeoloških raziskav, izdelavo dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja in dokumentacije za izvedbo del, pridobivanje mnenj in gradbenih dovoljenj ter pridobivanje zemljišč za gradnjo.

“V letu 2021 načrtujemo tudi začetek gradnje ceste Markovci – Gorišnica – Ormož, če bo pridobljeno pravnomočno gradbeno dovoljenje ter izgradnjo novega priključka na Leskoškovo cesto ter rekonstrukcijo priključka na Letališko cesto, oba na severni ljubljanski obvoznici.”

Nadaljevali bodo tudi s pripravami na gradnjo na obali (bertoška in serminska vpadnica, priključek Slavček in hiter ceste Jagodje – Lucija). Priprave na gradnjo potekajo tudi za širitev v šestpasovnico odseka Koseze – Kozarje na zahodni ljubljanski obvoznici (v teku je izdelava projektne dokumentacije, pridobivanje okoljevarstveno soglasje in zemljišč, v pripravi je vloga za izdajo gradbenega dovoljenja).

Priprave državnih prostorskih načrtov

V letu 2021 se bodo izvajale tudi aktivnosti prostorskega načrtovanja in prostorskega umeščanja oziroma priprave državnih prostorskih načrtov, in sicer za avtocesto Postojna – Jelšane, za hitro cesto Koper – Dragonja, kot že omenjeno za državni cesti Slovenj Gradec – Dravograd in Otiški vrh – Holmec, za povezovalno cesto Podgora – Letuš (sestavni del odseka Šentrupert – Velenje), za glavno cesto Ptuj – Markovci, za avtocestni priključek Kranj sever, za plato Karavanke (strateški mejni prehod), za prehod za divjad (ekodukt na primorski avtocesti).

V letu 2021 se bodo izvajale tudi aktivnosti prostorskega načrtovanja in prostorskega umeščanja oziroma priprave državnih prostorskih načrtov.

“Ena temeljnih nalog družbe DARS d. d. je načrtovanje in gradnja novih odsekov, obnavljanje obstoječih odsekov, skrb za pretočnost in prometno varnost ter posledično skrb za varnost uporabnikov avtocest in udobnost vožnje, saj prav to predstavlja poslanstvo in vizijo delovanja naše družbe. Tako bomo tudi v letu 2021 nadaljevali z intenzivnim posodabljanjem obstoječega avtocestnega omrežja, dvigom kakovosti in varnosti vozišč in objektov ter izboljševanjem sistemov za upravljanje in vodenje prometa. Pri načrtovanju obsežnejših obnov bomo temeljito spremljali prometne obremenitve in tokove ter pozornost usmerili v pripravo prometne ureditve, ki bo glede na gostoto prometa omogočala zadostno pretočnost prometa,” so še povedali za Maribor24.si.

Večje obnove, ki jih predvidevajo v letu 2021, so:

• obnova vzhodne cevi predora Golovec na ljubljanskem avtocestnem obroču oz. na vzhodni ljubljanski obvoznici,
• obnova vozišča na območju nasipa Vogšček na odseku vipavske hire ceste Selo –  Vogrsko,
• preplastitev vozišča na delih odseka primorske avtoceste Gabrk – Sežana vzhod – Sežana zahod ter na priključku Sežana vzhod,
• preplastitev vozišča na delih odseka primorske avtoceste Kozina – Črni Kal – Srmin,
• obnova vozišča in objektov na delih odsekov pomurske avtoceste Sv. Jurij ob Ščavnici – Vučja Vas – Murska Sobota,
• obnova vozišča na območju rondoja Tomačevo na severni ljubljanski obvoznici (če ne bo sovpadalo s sanacijo predora Golovec),
• preplastitev vozišča na delih odsekov dolensjek avtoceste Drnovo – Brežice in Brežice – Obrežje,
• preureditev izvoznih krakov na priključku Ljubljana zahod (Vič) na južni ljubljanski obvoznici,
• sanacija viadukta Kresnice na odseku štajerske avtoceste med Pesnico in Šentiljem,
• zamenjava dilatacij na osmih premostitvenih objektih na avtocestnem križu,
• sanacija opornega zida na odseku štajerske avtoceste Pesnica – Dragučova,
• izgradnja novega nadhoda in rekonstrukcija priključnih ramp z nadvozom na priključku Ljubljana Ind. cona Moste (na odseku BTC – Letališka cesta na vzhodni ljubljanski obvoznici),
• pričetek rekonstrukcije priključka Leskoškove ceste v polni priključek (na odseku  Zadobrova – Šmartinska na severni ljubljanski obvoznici).

Sanacija viadukta Kresnica spomladi 2021

Glede štajerske in podravske avtoceste pojasnjujejo, da je bil postopek javnega naročanja za sanacijo viadukta Kresnica pravnomočno zaključen in sklenjena pogodba z izvajalcem konec septembra letos (izvajalec: konzorcij SANING d.o.o.+ SANING INTERNATIONAL, d.o.o., Kranj + DOM TRADE d.o.o.; pogodbena vrednost 2.387.596 EUR (brez DDV) oz. 2.912.8678 EUR (z DDV), tako da se bodo dela lahko začela predvidoma po koncu zime oz. spomladi 2021.

“Obsegala bodo sanacijo hidroizolacije in asfalta na približno 600-metrskem viaduktu Kresnica na odseku avtoceste med Pesnico in Šentiljem. Promet bo med nekaj manj kot trimesečnimi obnovitvenimi deli urejen dvosmerno po polovici avtocesto, po enem pasu v vsako smer vožnje. Večjih zastojev ne pričakujemo,” še dodajajo.

Glede štajerske in podravske avtoceste na Darsu pojasnjujejo, da je bil postopek javnega naročanja za sanacijo viadukta Kresnica pravnomočno zaključen in sklenjena pogodba z izvajalcem konec septembra letos. Dela se bodo lahko začela predvidoma po koncu zime oz. spomladi 2021.

Pred kratkim je bila sklenjena tudi pogodba za zamenjavo dilatacij na osmih premostitvenih objektih na avtocestnem križu (med njimi tudi na štajerski avtocesti), in sicer z družbo IPI, Izvajalski in projektantski inženiring, d.o.o., za pogodbeno vrednost 1.146.817 EUR (brez DDV) oz. 1.399.117 EUR (z DDV), tako da bi dela lahko stekla spomladi prihodnje leto: na štajerski avtocesti A1 med Mariborom in Ljubljano načrtujejo del investicijskega vzdrževanja na viaduktu Žepina na odseku med priključkoma Dramlje in Celje vzhod (Ljubečna) ter na mostu Bolska med priključkom Vransko in predorom Ločica.

V času del preusmeritve in delne zapore

“Gre za razmeroma majhna objekta, na približno 140-metrskem viaduktu Žepina je načrtovana (na obeh objektih, torej na obeh polovicah avtoceste – proti Ljubljani in proti Mariboru) zamenjava asfalta in hidroizolacije ter zamenjava obstoječih dilatacij (torej gradbenih presledkov na začetku in koncu objekta, ki omogočajo njegovo raztezanje in krčenje – gre za tako imenovane obrabne dele (ali opremo) premostitvenih objektov, ki jih je v življenjski dobi objekta potrebno večkrat sanirati ali zamenjati, pač na delih, ki so najbolj izpostavljeni obrabi in imajo najkrajšo življenjsko dobo (odvisno tudi od količine prometa, zlati težkih tovornih vozil, s katerimi je štajerska avtocesta kar obremenjena). Medtem ko je na še krajšem objektu, mostu Bolska, načrtovana samo zamenjava obstoječih dilatacij,” še dodajajo.

Vsaka od navedenih del bodo trajala predvidoma dva tedna, promet bo med deli preusmerjen na polovico avtoceste, kjer bo urejen po sistemu 2 + 1 z obračanjem, torej dva pasova v smeri povečanega (koničnega) prometa in eden v nasprotni, medtem ko bo objekt na drugi polovici avtoceste zaprt za promet.

Vsaka od navedenih del bodo trajala predvidoma dva tedna, promet bo med deli preusmerjen na polovico avtoceste, kjer bo urejen po sistemu 2 + 1 z obračanjem, torej dva pasova v smeri povečanega (koničnega) prometa in eden v nasprotni, medtem ko bo objekt na drugi polovici avtoceste zaprt za promet.

Na pomurski avtocesti se bo, kot navedeno, po koncu zime nadaljevala in spomladi zaključila rušitev in preureditev avtoceste na območju nekdanje cestninske postaje Dragotinci, medtem ko je obnova in objektov na delih odsekov pomurske avtoceste Sv. Jurij ob Ščavnici – Vučja Vas – Murska Sobota za zdaj načrtovanav poletno-jesenskem obdobju, natančnejši termn bo znan po zaključku postoka javnega naročanja oddaje teh del oz. ob sklenitvi izvajalske pogodbe. Podobno velja tudi za sanacijo opornega zida na odseku štajerske avtoceste Pesnica – Dragučova.