Kot pojasnjujejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), ne glede na strahove, osebna prepričanja in življenjski slog, cepljenje vsako leto reši na milijone otroških življenj. Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da cepljenje letno prepreči do tri milijone prezgodnjih smrti.

Cepljenje za kolektivno imunost

Obveznost cepljenja izhaja iz skrbi za zdravje celotne družbe. V Sloveniji ima namreč vsak pravico do varstva pred nalezljivimi boleznimi ter hkrati dolžnost, da varuje zdravje sebe in drugih pred temi boleznimi. Več kot je cepljenih, manj poti za širjenje ima bolezen. Ko je odpornih toliko ljudi, da epidemija ni več mogoča, lahko govorimo o kolektivni imunosti. Bolj kot je bolezen nalezljiva, več ljudi mora biti nanjo odpornih, da epidemije niso več mogoče. Tako mora denimo precepljenost proti ošpicam znašati kar 95 %, saj gre za bolezen, za katero zboli 90 % nezaščitenih ljudi, ki so v istem prostoru z bolnikom.

S cepljenjem tako po pojasnilih NIJZ “zaščitimo sebe in posredno tudi druge, ki se iz različnih razlogov ne smejo cepiti. Temu pravimo kolektivna imunost”. S kolektivno imunostjo varujemo najbolj ranljive člane družbe, med njimi tudi novorojenčke, ki prva cepiva lahko prejmejo šele pri treh mesecih starosti.

Cepljenje je postopek, ki izkorišča imunski spomin. Pri cepljenju v telo z injekcijsko iglo (redkeje v obliki sirupa, denimo pri cepljenju proti rotavirusu) vnesemo močno oslabljen cepilni virus, ki ne povzroča bolezni, ali mrtve delčke virusov oziroma bakterij. S tem na nenevaren način posnemamo okužbo in naš imunski sistem izdela zaščitna protitelesa in spominske celice.

“Cepljenje je postopek, ki izkorišča imunski spomin. Pri cepljenju v telo z injekcijsko iglo vnesemo močno oslabljen cepilni virus, ki ne povzroča bolezni, ali mrtve delčke virusov oziroma bakterij. S tem na nenevaren način posnemamo okužbo in naš imunski sistem izdela zaščitna protitelesa in spominske celice. Če smo kasneje v življenju izpostavljeni povzročiteljem bolezni, se naš imunski sistem zelo hitro odzove in prepreči bolezen, ali pa ta poteka v milejši obliki,” pojasnjujejo pri NIJZ.

Premalo pozornosti varnostnim študijam

Nasprotniki cepljenja, med njimi je Jure Pogačnik, pravnik, predsednik nadzornega odbora stranke Za zdravo družbo, ki se na Ministrstvu za zdravje med drugim ukvarja s cepljenjem, opozarja, da je cepljenje “pomembno izključno za dobičke proizvajalca, dobre odnose med našo zdravstveno-oblastno elito in proizvajalcem cepiva ter za utrjevanje lažne paradigme v zvezi s cepljenjem”. Pojasnjuje namreč, da obstaja veliko varnostnih študij, ki jim dajejo zdravstvene ustanove namenjajo premalo pozornosti.

Cepljenje je pomembno izključno za dobičke proizvajalca, dobre odnose med našo zdravstveno-oblastno elito in proizvajalcem cepiva ter za utrjevanje lažne paradigme v zvezi s cepljenjem.

“Vsi ki trdijo, da so cepiva varna ali robotsko ponavljajo trditev, da gre za najučinkovitejši javno zdravstveni ukrep za preprečevanje nalezljivih bolezni, vsi ti bi morali najprej odgovoriti na vprašanje, če so videli varnostne študije. To vprašanje sem predstavnikom naših zdravstenih ustanov postavil na seji odbora za zdravstvo trikrat, pa je odgovorila samo ena predstavnica, ki je dejala, da varnostnih študij ni videla, ampak da proizvajalcem pa zaupa,” je opozoril Pogačnik.

Obvezno cepljenje otrok proti nekaterim boleznim 

V Sloveniji je obvezno cepljenje otrok proti najnevarnejšim nalezljivim boleznim, kot so pojasnili pri NIJZ. Med njimi so ošpice, bolezen, ki se začne z visoko vročino, hudim glavobolom, nahodom, kašljem ter vnetjem očesnih veznic, po nekaj dneh pa se pojavijo beli izpuščaji. Bolezen lahko preprečimo le s cepljenjem, ki je v Sloveniji obvezno in se izvaja z mešanim cepivom proti ošpicam, mumpsu in rdečkam (OMR).

Obvezno je tudi cepljenje proti mumpsu, ki je nalezljiva bolezen, za katero je značilno vnetje žlez slinavk. Mumps preprečuje cepljenje, ki je v Sloveniji obvezno. Uporablja se mešano cepivo proti ošpicam, mumpsu in rdečkam (OMR). Čeprav je mumps manj nalezljiv kot ošpice, je bolezen lahko zelo nevarna, zato je pomembno, da je na to bolezen imunih čim več ljudi in so možnosti za okužbo zato manjše.

Čeprav je mumps manj nalezljiv kot ošpice, je bolezen lahko zelo nevarna, zato je pomembno, da je na to bolezen imunih čim več ljudi in so možnosti za okužbo zato manjše.

Tudi davica je nalezljiva bolezen, ki lahko poteka blago ali celo brez znakov okužbe, lahko pa  poteka hitro in smrtno. Bolezen se običajno začne z vnetjem sluznice v nosu in žrelu, bolnik ima vročino, lahko mu je slabo in bruha, trese ga mrzlica in muči glavobol, na sluznici se razvijejo belkaste lise. Cepljenje je zato visoko priporočljivo, saj lahko bolnik kljub zdravljenju umre.

Tudi cepljenje proti tetanusu je obvezno, saj tetanus povzroča nevrotoksin (strup), ljudje pa se z njo okužimo preko globljih vbodnih ran, denimo, če stopimo na žebelj ali če se porežemo z vrtnim orodjem. Okužimo pa se lahko tudi preko žuljev in opeklin ali ranic, ki jih niti opazili nismo. Zato je cepljenje proti tetanusu v Sloveniji vključeno v obvezni program cepljenja, ki ga krije zdravstveno zavarovanje, in s katerim pred boleznijo zaščitijo že majhne otroke v prvem letu starosti.

Zato je cepljenje proti tetanusu v Sloveniji vključeno v obvezni program cepljenja, ki ga krije zdravstveno zavarovanje, in s katerim pred boleznijo zaščitijo že majhne otroke v prvem letu starosti.

Otroke je obvezno cepiti tudi proti oslovskem kašlju, ki je bolezen dihal, povzroča pa jo bakterija Bordetella pertussis. Bakterija se pri okuženem nahaja na sluznicah ust, nosu in žrela. Ker je oslovski kašelj zelo nalezljiv, posledice bolezni pa so lahko usodne, je zelo pomembno, da je cepljena večina prebivalcev in je zato možnosti za okužbo manj.

Otroška paraliza se prenaša s poliovirusi (tipa 1, 2 in 3), ki se nahajajo v iztrebkih okuženih ljudi in ki napadejo živčni sistem, kar lahko povzroči trajne okvare in ohromelost. Virus se prenaša preko umazanih rok, okužene hrane in vode, pa tudi ob tesnih stikih z okuženo osebo. Cepljenje proti otroški paralizi je v Sloveniji obvezno.

 Okužbe s hepatitisom B preprečujemo s cepljenjem, ki je v Sloveniji obvezno za vse otroke pred vstopom v osnovno šolo. Obvezno se morajo cepiti tudi družinski člani in spolni partnerji oseb s kronično obliko hepatitisa B, dializni zdravniki ter zdravstveno osebje.

Obvezno je tudi cepljenje proti okužbam z bakterijo hemofilus influence tipa b. Bakterija se prenaša preko zraka z okuženimi kapljicami sline in izločki dihal ob kihanju in kašljanju, pa tudi posredno preko stika z okuženimi predmeti. Proti okužbi s HIB varuje obvezno cepljenje za otroke.

Obvezno je cepljenje tudi proti hepatitisu B, saj se virus hepatitisa B (HBV) prenaša s krvjo, slino, spermo, vaginalnim izločkom, urinom ter mlekom doječe matere. Okužbe s hepatitisom B preprečujemo s cepljenjem, ki je v Sloveniji obvezno za vse otroke pred vstopom v osnovno šolo. Obvezno se morajo cepiti tudi družinski člani in spolni partnerji oseb s kronično obliko hepatitisa B, dializni zdravniki ter zdravstveno osebje.

Nekatera cepljenja plačljiva

Po pojasnilih NIJZ obstajajo kombinirana cepiva, s katerimi lahko otroke cepijo proti več nevarnim nalezljivim boleznim naenkrat, in sicer proti ošpicam, rdečkam in mumpsu skupaj ter proti vsem ostalim naštetim boleznim skupaj. Vsa obvezna cepljenja krije zdravstveno zavarovanje. Za določene skupine otrok so obvezna tudi druga cepljenja, denimo proti tuberkulozi ali tifusu.

Poleg obveznih so za otroke na splošno priporočena še cepljenja proti gripi, kar je brezplačno za otroke s kroničnimi boleznimi, pa tudi cepljenje proti pnevmokoknim okužbam, cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu pa je brezplačno za otroke, stare tri leta

Cepljenje proti noricam in rotavirusnim okužbam je samoplačniško, za dekleta pa je brezplačno cepljenje proti humanim papiloma virusom (HPV), v prihodnjem letu pa bo cepljenje brezplačno tudi za dečke.

Cepljenje proti HPV tudi za dečke

Slovenija sodi v tisto polovico držav sveta, kjer je cepljenje proti humanemu papiloma virusu (HPV) del rednega programa cepljenja. Od leta 2009 se to cepljenje priporoča za deklice v šestem razredu osnovne šole. Zanje in za zamudnice, ki so šesti razred obiskovale v šolskem letu 2009/10, pa se takrat niso cepile, cepljenje izvajajo na stroške zdravstvenega zavarovanja. Za druge ženske, ki bi se želele cepiti, je to cepljenje samoplačniško.

“Poleg zaščite pred rakom zadnjika, penisa in ustnega dela žrela se s cepljenjem dečkov močno zmanjša možnost širjenja okužb s HPV. Zdravstvena zavarovalnica zdaj krije stroške cepljenja deklic v 6. razredu osnovne šole, cepljenje dečkov pa je ponekod samoplačniško, v nekaterih občinah pa ga sofinancirajo iz proračuna (Vuzenica, Radenci, Idrija,  Cerkno, Postojna, Slovenj Gradec in Zagorje ob Savi),” pojasnjujejo z NIJZ.

Zdravstvena zavarovalnica zdaj krije stroške cepljenja deklic v 6. razredu osnovne šole, cepljenje dečkov pa je ponekod samoplačniško, v nekaterih občinah pa ga sofinancirajo iz proračuna (Vuzenica, Radenci, Idrija,  Cerkno, Postojna, Slovenj Gradec in Zagorje ob Savi),” pojasnjujejo z NIJZ.

Pogačnik, predsednik nadzornega odbora stranke Za zdravo družbo, je kritičen tudi do cepiva proti HPV, saj opozarja, da za “varnost cepiva ne obstajajo dokazi, celo nasprotno, vrsta neodvisnih znanstvenih raziskav je opozorila na hude in obsežno zdravstveno škodo, ki jo povzročajo cepiva zoper HPV”.

Spomni na zbornik znanstvenih raziskav “Critical Vaccine Studies”, kjer je pregledno zbranih več kot 400 povzetkov raziskav glede cepljenja, med njimi jih je osem glede cepljenja proti HPV. “Povzetek treh raziskav glede cepljenja proti HPV je bil vključen v prilogo nedavnemu predlogu Zakona o nalezljivih boleznih, ki ga je stranka Za zdravo družbo vložila v ZD v začetku leta. Imam občutek, da naši poslanci tega niso prebrali ali pa niso razumeli,” opozarja Pogačnik.