Prvi torek v maju je svetovni dan astme, katerega pobudnica je Globalna iniciativa za astmo (Gina). Astma je ena od najpogostejših kroničnih pljučnih bolezni, zaradi katere je po oceni Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) v letu 2018 trpelo 235 milijonov ljudi. Svetovni dan astme, ki se ga je prvič obeležilo leta 1998 v Španiji, odtlej pa to postal eden najpomembnejših svetovnih dogodkov ozaveščanja o tej bolezni, letos poteka pod geslom STOP za astmo.
Simptomi so težko dihanje, kašelj, tiščanje v prsih in piskajoče dihanje
V izvirnem angleškem jeziku beseda STOP v geslu predstavlja kratico, ki pomeni: ovrednoti simptome (Symptom evaluation), testiraj odziv (Test response), opazuj in oceni (Observe and assess) ter nadaljuj s prilagajanjem zdravljenja (Proceed to adjust treatment). Najmočnejši dejavniki tveganja za razvoj astme so izpostavljenost na alergene, kot so pršice v posteljnini in preprogah, onesnaževanje, cvetni prah, plesni in cigaretni dim. Simptomi astme, ki so težko dihanje, kašelj, tiščanje v prsih in piskajoče dihanje, se lahko pri bolnikih pojavijo tudi večkrat na dan. Pri nekaterih bolnikih se simptomi lahko poslabšajo med telesno aktivnostjo ali ponoči. Nezdravljena astma lahko pri nekaterih ljudeh vodi v preoblikovanje dihalnih poti in trajno okvaro pljuč. Ob hudem poslabšanju astme lahko bolniki tudi umrejo, a je zaradi sodobnega zdravljenja z zdravili teh primerov bistveno manj kot v preteklosti.
Med pogostimi žrtvami predvsem otroci
Čeprav astme ni mogoče pozdraviti, se s pravilno diagnozo, zdravljenjem in izobraževanjem bolnika lahko zagotavlja dober nadzor in vodenje bolezni. Med pogostimi žrtvami te kronične bolezni so predvsem otroci. Ljudje, ki trpijo za astmo, lahko bolezen nadzorujejo s tem, da se naučijo izmikati sprožilcem astmatičnih napadov. Med bolj pogostimi so tobačni dim, plesen, onesnažen zrak, prehlad in gripa. Napade se lahko prepreči tudi z ustreznimi inhalacijskimi aparati.
Največ smrtnih primerov astme v slabše razvitih državah
Pojavlja se v vseh državah ne glede na stopnjo razvoja. Več kot 80 odstotkov smrtnih primerov astme je v slabše razvitih državah. Za učinkovit nadzor bolezni pa je nujno, da so zdravila dostopna in na voljo, še posebej družinam z nizkimi dohodki.
