Tokrat smo se na teren odpravili z Janezom Šauperlom, predsednikom Mestne četrti Studenci, ki nam je pokazal dve najbolj pereči zadevi v njihovi MČ. Najprej smo si ogledali nadhod nad železniško progo. Tega je občina pred tremi meseci zaradi nevarnosti zaprla, s svojim dejanjem pa MČ Studenci niso seznanili. Za to so izvedeli od nezadovoljnih krajanov. »Od takrat do danes se ni ničesar naredilo. Prepričan sem, da bi to morali bolje vzdrževati, ne pa enostavno zapreti. Nujno potrebno je pristopiti k sanaciji tega,« pojasnjuje.
»V imenu krajanov, otrok, zahtevam, da se nadvoz sanira in da je do začetka šole to urejeno.«
Šauperl opaža, da kljub zaprtju, tega veliko ljudi ne upošteva in še naprej prečkajo most. Ker je le še mesec dni do pričetka novega šolskega leta, meni, da se bodo na zaporo požvižgali tudi šolarji. Poleg tega ga skrbi, da bodo uporabljali drugo možnost, saj ena stran proge ni zaščitena z ograjo. Tako bodo po njegovem mnenju nekateri prečkali progo in nato preplezali ograjo. »Bog ne da, da se kaj zgodi,« izrazi svojo zaskrbljenost.
Zaveda se, da bodo predvsem šolarji tisti. ki bodo iskali druge rešitve za prečkanje proge.
Gudronska jama ogroža vodne vire
Nato smo se odpravili po Limbuški cesti, kjer nam je Šauperl pokazal gudronsko jamo. Gre za problematiko, staro več kot 40 let. V MČ so nemalokrat opozarjali, da bi jo bilo nujno potrebno sanirati, saj ogroža vodne vire Kamniškega platoja. Gre za jamo, podobno tisti v Pesnici, le-da je Pesniška edina legalna. Studenška, najverjetneje ni edina, temveč se v bližini nahaja vsaj še ena, spada med nelegalna odlagališča. V letu 2008 je bil podpisan dogovor s tedanjim županom Francom Kanglerjem ter pristojnim ministrstvom. Sredstva bi se morala črpati iz fonda starih bremen, a ta sredstva v državnem proračunu niso bila nikoli planirana. Nato je problematika nekoliko potihnila.
»V te jame so vozili sode gurdona. To bi verjetno v 50-ih letih pločevino že nažrlo iz tega vzroka bi nastala ekološka bomba, če lahko temu to rečem. Ni pa to edina o kateri Studenčani govorijo, ampak bi naj bila na levi strani Lesarske ulice še ena. Mislim, da bi se moral nekdo za to zavzeti, če hočemo v bližnji prihodnosti imeti še pitno vodo,« nam je ob pogledu na polje, ki zakriva dejansko stanje, zaskrbljen dejal predsednik MČ Studenci.
»Marsikaj se lahko zgodi. Vprašljiva je tudi oskrba vode s širšim Mariborom. Želimo, da se to izkoplje in odpelje na pravilno deponijo, kjer se to da uničiti, če niso sodi že zdavnaj porjaveli in gre gurdon v zemljo.«
Dejal je še, da bodo na seji MČ Studenci, ki jo bodo imeli septembra, preko komisije razpravljali o tej problematiki in dogovorili postopke za naprej. »Mislim, da bomo morali ukrepati preko MO Maribor.«
In kaj o problematiki menijo na MO Maribor?
Z vprašanji, ki se vežejo na težavo MČ Studenci smo se obrnili na Mestno občino Maribor. Njihove odgovore objavimo, ko jih prejmemo.
