V uredništvo spletnega portala maribor24.si smo te dni prejeli anonimno pismo mamice dveh mladih nogometašev, ki trenirata pri NK Maribor. Klubu očita podkupljivost, saj kot pravi, mladi nogometaši igrajo le, če starši kaj prispevajo klubu, v nasprotnem primeru pa „grejejo klopi“.
Anonimno pismo objavljamo v celoti in brez pravopisnih popravkov:
Rodila sem se pod Pohorjem. V tem lepem mestu ob Dravi. Vsako leto lahko od zime do jeseni spremljamo spreminjanje tega mesta. Pozimi vse spi, ampak nas kaj kmalu prebudi Zlata lisica. Fantje se noč in dan trudijo, da smučarkam zagotovijo ustrezne pogoje. Spomladi se zbudijo vijolice, poleti pa nas razvedri festival Lent. Pa ne govorim samo o prireditvah. Ta naša »vas« je prav posebna. Imamo znamenitosti, ki bi nam jih lahko zavidale prav vse metropole tega Sveta, ampak kaj, ko ni denarja. Zakaj pa ne? Roko na srce, brez olepšavanj – zaradi glupih ljudi, ki nam »vladajo«. Koliko turistov bi lahko pripeljali, če bi le imeli malo žilice za marketing. Prijateljica je na Facebook profilu ravno danes objavila status: » Najboljše, da se cela Slovenija zapre za počitnice!« Pa še kako prav ima…
No, pa da ne bom skrenila iz poti se bom kar posvetila problemu, ki nas bodri že kar nekaj desetletij, pa ne vem ali noben novinar nima »jajc«, da bi ga izpostavil ali pa dejansko ne vedo/veste, kaj se dogaja.
V prvem delu sem namerno izpustila največjo atrakcijo mesta. Nogomet. Ljudski vrt. NK Maribor. Ponos države.
Zdi se, da smo včasih prepoznavni samo zaradi njih. Meščani dihamo z njimi. Stojimo v vrsti za karte, na dan tekme nosimo drese, šale,.. Še tistih par denarčkov, ki jih zaslužimo damo za karte. NK Maribor je defenitivno simbol. Igralci idoli mladim upom. In prav njim se bom danes posvetila.
Že nekaj let nazaj, ko se je moja mati odločala, kam bi vpisala brata, sva jaz in moj dedek, ki je z nogometom »gor zrastel«, v eni sapi odločila – itak, da k NK Mariboru! In pri obeh dečkih se je zgodba ponovila. Bila sta bila navdušena. Spat nista mogla, ko je mama z očetom naznanila, da gredo kupiti kopačke. Še večja neučakanost je nastala, ko sta čakala, da pride na obisk dedek, pa teta in vsa družina, da pokažeta svojo opremo. Žogo, dres, majice, trenirke,.. Kmalu sta spletla prijateljske vezi s soigralci, prav tako starši med seboj.
Nekaj časa je bilo vse super. Ampak že od samega začetka, smo vpis opravili z rahlo grenkim priokusom. Veliko sovrstnikov, nogometašev, mi je dejalo, da pa naj raje le premislimo, kam otroka poslat trenirat nogomet. Namreč, da so vijolični kar podkupljivi. Naj razložim – če boš dal kak »prispevek« trenerju/klubu, bo tvoj sin igral, če ne pa bo grel klopi. Pa je potem tudi dedek prikimal, da se je to dogajalo že prej, pa sem se tudi jaz spomnila primerov, ko so fantje tukaj samo sedeli, poslali so jih igrat v NK Pobrežje, NK Dogoše, NK Aluminij,.. tam pa so »pubeci« zablesteli. Nakar jih je čez par let Maribor kupil nazaj in po vseh časopisih je bilo brati, kako dobre igralce vzgaja ta naš violčn klub.
V dobri veri, da je tega konec smo se tudi mi opekli. Otrok vedno pohvaljen, dobro igra, izbran v reprezentanco, v domačem prvenstvu pa sedi. Hm, potem je pa mati drugega »sedečega« otroka, srečala starše, ko so v gostilni srkali vino s trenerjem. Nekateri imajo doma podjetja, pa je »gospod« dobil kakšna darila. Tisti starši, katerih otroci pa igrajo. Naj omenim še, da tale šport finančno gledano ni tak poceni hec. A si predstavljate mesečne stroške za članarino, primerno obutev, bencin za vožnjo na tekme,.. Kaj pa če plačate udeležbo na turnirju, ki ni mala (140€), pa recimo, da imaš dva otroka. Dva sina in seveda, ko je mlajši videl, kaj počne starejši, si je želel po njegovi poti. Torej se vsi stroški podvojijo, potem pa ga/ju trener sploh ne da igrati.
Morda se bo kdo med vami spraševal, kaj pa če tole piše mama ali sorodnica, kakšnega otroka, ki pa žal res ni nadarjen. Verjemite mi, videla sem veliko primerov. Nekaj teh nogometašev je danes znanih. Nekaj še premladih za prepoznavnost, veliko pa jih sploh ne poznam, ampak vsem je skupna ena stvar – v klubu, v katerega so odšli zaradi manjše minutaže so vsi priljubljeni in navdušujejo s svojim znanjem in sposobnostjo.
Menim, da si tak klub, kot je NK Maribor ne bi smel privoščiti graditi tako slabega ozadja. Pa veste kaj? Ne zato, ker je to pač NK Maribor. Ampak zato, ker smo meščani preveč vložili v to, kar sedaj predstavlja. In zato, ker smo z njimi v dobrem in slabem. Ko izgubljajo, ko dežuje, ko je trener za en drek, ko naši zvezdniki pijejo in igrajo stave. Vozimo se na gostovanja z avtobusi, letali, osebnimi avtomobili,.. Mi vse razumemo, ker smo ljudje. Na tak grd način, pa nekomu, ki te je zgradil ne vračaš. Trudimo se, da bomo vsi še dalje leteli nad oblaki in krilih Lige prvakov, ampak s pravimi talenti in našimi otroci. Naj se jih ne dotakne, ta grozen rek, da nam vlada denar in da talent dandanes, pač nič več ne šteje.