Šef lokala, takega, na kar fejst popularni lokaciji v mestu, je že dopoldan tudi konkurenci raztrobil, da se on več tega ne gre. Da bo on gladko postavil projektor in platno. Ker je cajt za fuzbal. Za prvo tekmo in vse naslednje.
Ja, tudi večerne. Ja, tiste, ki se začnejo ob 21.00. Ja, tiste, ki se, halo, ne končajo do desetih-zadnja-runda-pol-ure-maš-da-spiješ zaenkrat dovoljenega časa. Ja in to čeprav naših ni zraven. In kako bo to izpeljal, ne da bi fasal resno kazen inšpekcije?
»Bom jim dal plastične kozarce… Pa rekel, da sem jim rekel, da imajo za zraven. Fuzbal pa naj laufa. Kaj me briga!«
Evforija ima dva razpleta
Tega ni rekel, ono, žleht, uporniško ali zagrenjeno. Sploh ne. Bil je nasmejan, kolikor gre. Če pa je spet fuzbal tu. No, mi samo gledamo, ker pač. Našim spet ni šlo. Ampak saj mogoče je v bistvu včasih še boljše, če naših ni zraven, ker nisi niti pol tako živčen. Ker ko se zgodi evforija… lahko imaš dve opciji.
Lahko ti Darko Milanič po uvrstitvi v ligo prvakov, ko mu je Ljudski vrt končno skandiral ime in priimek, skoraj evforično zgubljen na Glavnem trgu reče, da je šele prvič zvečer res v »mestu mestu«, ter ti en od vidnejših igralcev nato za mizo razlaga, na kaj je treba zdaj pazit’ (in imel, v bistvu, nostradamovsko prav). Ali pa se zgodi, da ti par dni kasneje kelnar v lokalu reče, da je imel še srečo, ker je uvrstitev v ligo prvakov prijavil kar vnaprej in dobil dovoljenje za daljši obratovalni čas svojega lokala.
Tistih parkrat na leto to lahko narediš, no, upaš, da lahko narediš. Je pač verjel ali pa kar vedel, da ga bo Rulo žvajznil. Njegov kolega v ožjem centru pa ni. In je fasal tako kazen, da je bilo fejst kislo. Ko je prišla policija, je na vprašanje, kako so lahko še zgodaj zjutraj, kaj, sredi tedna, še vsi v lokalu, baje prijavil, da kje pa naj bojo.
In da, tole je že bolj preko prsta, je vprašanje, kdaj bo spet liga prvakov prišla v mesto. Bilo je 2017. Do danes se liga prvakov ni vrnila in vprašanje, kdaj, če se sploh še bo, ima precej pričakovan odgovor.
Privat na javnem placu
So žuri, očitno, vredni hoje po robu. Pa ne pravim, da je to dobro. Konsenza itak nikoli ni. Sploh pa zdaj, ko so dnevi vse daljši, večeri pa vse bolj glasni. Počasi bo že najdaljši dan v letu, spet se bo rintalo na Pohorje, prišel bo Lent, čeprav je bila lani kar sila, ko po zadnjih dogodkih nisi mogel več nikamor. Zaprto.
In kaj potem folk naredi? Ja, kaj. Privat žure. Če ne gre drugače celo »privat na javnem placu«.
Parki so, kakor se sliši zvečer in voha zjutraj, polni. No, puni. Če se seveda ne vlije. Kar te dni itak se. Pa vseeno. Mularija pač ne more biti pri miru in kdo bi jim bil zameril. Sploh če gre h koncu njihovo dolgoletno druženje ali kaj takega. Je pa res, da so itak glasni, ker seveda so.
Lampiončki? Piše se leto? Kaj?
Ampak potem se zgodi, kakor se je pripetilo prejšnji petek – tole smo prišparali za ta teden raje, ko smo okno skoraj bolj zaprli kot odprli -, očitno žur stoletja. Ne, nismo bili tam. No. Zdelo se nam je že, spodaj v mestu, da smo bili. Ker. Kako. Je. Pa. To. Ružilo. Že tam okrog, kaj pa vem, enajstih zvečer je bilo iber glasno.
Kot da bi nekdo želel doma žurat, pa je vletelo giljavžnt preveč ljudi. Ampak potem je ob dveh, pol treh zjutraj, ko veš, da kot moški, ki še ni v srednjih letih, čeprav že pije tudi samo radensko, tako zujilo, da se je zdelo, kakor da so lampiončki ali da je nekdo šel spet delat Piše se leto v Ljudski vrt.
Noro na glas. Kričanje, petje, ampak ubrano, četudi spontano. Ni bilo živalsko, ni bilo pa ravno v D-duru. Pač. Žur. Samo kako je možno toliko glasov? Ha? Koliko je to ljudi? Kaj je sploh zdaj že limit za masovko?
Erasmus? Sindikalna? Okrogli rojstni dan? Kolektivka?
Odgovor je padel v soboto zjutraj. Na Piramidi. Vse do »platoja« ni bilo nič takega, kar bi namigovalo, da je večer prej bil, očitno, žur stoletja. Dokler nisi stopicljal vse bližje h kapelici. Ne, ni bilo častno, ni bilo prav. Samo žur je pač presegel pričakovanja. Na hrbtno stran kapelice so bile postavljene štiri ogromne vreče. Take, kamor lahko skoraj spraviš odraslega človeka. Štiri gigantske vreče. Napolnjene… Em… No, prenapolnjene.
Prek je »teklo«. Kolikor so lahko pospravili, so. Več niso zmogli, zato je, žal ostalo vse in še več. Ogromno steklenic. Četudi so bili še tako žejni, toliko žganja, piva, vina? Preko prsta? Vsaj kakih 50, mogoče 100? Kdo ima tak žur? Erasmus študenti? Več okroglih rojstnih dni hkrati? Sindikalna čaga? Ha?
Seveda bi jih kregal, seveda je spontanih žurov, ki pustijo za sabo tudi svinjarijo, preveč. Čeprav tisto, kar so pustili, je bila skoraj minimundus inštalacija. Kot skica tega, kar je bilo. Kakor naj bi veljalo tudi za te tekste. Kot duh časa, kot nekaj, kar bo nekdo kdaj bral, ko, če bo iskal, kako smo živeli v teh časih.
In bo lahko prebral, da se tudi v lokalih zgodi, kot se nam je v petek, da smo bili kregani. Ker da še ni torek, kaj da si mislimo, da kar tako sedimo, deset, ducat komadov za dvema mizama, do torka ali do kdaj je še vse to prepovedano. A ste smešni!
No, nismo bili kregani od inšpekcije ali osebja. Eh. Ne. Od gosta, ki pač ni našel stola, da bi se, pardon izrazu, pricofuknil.
Rolete mesta: sušilnik, pica, tajska
Morda dodatek še za teden, ki je za nami. Nekako teden v tednu, ko dvigamo in spuščamo rolete. Saj se sproti privajamo na novosti, ne? Kot me je recimo skoraj hercinfarkt, ko sem se v petek v hajzlu kafiča približal sušilniku, na katerem prosto po zakonu piše, da ni v uporabi, pa je kar naenkrat izpihal moj srčni utrip.
Baje imamo novo najboljšo pico v mestu, pravijo še oni, ki niso volili na zadnjih lokalnih volitvah. Zadnjič sva s fotorepoterjem z dugo lajtungo ugotovila, da je najbolj benetkasti bar v mestu postal tajska kuhinja, kjer pred vhodom na veliko piše, da plačaš dva piva, tretjega pa žlempaš zastonj. Pa slišali smo, kako so karte za Lent, tiste najbolj mamljive, šle v petih minutah in kaj vse da se bo violončelalo še avgusta na post festum Lentu. Bi še več? Bo. Naslednjo nedeljo! Ker… Ni vsaki dan nedelja, ne?
Največji hiti
S23 ni Nova vas. Pa kak' ni? Ker ne.Kaj bo sledilo? Cesta XIV. divizije?
https://maribor24.si/lokalno/maribor/okno-mesta-kaj-bo-sledilo-cesta-xiv-
divizijeV tretje pa te že narediš izpit za avto. Samo ne na Pobrežju.
https://maribor24.si/lokalno/maribor/okno-mesta-v-tretje-pa-te-ze-naredis-izpit-
za-avto-samo-ne-na-pobrezjuČvrga Ljudskega vrta
»Na redkvo! Da ne'oš reko, da sn svija«
https://maribor24.si/lokalno/maribor/okno-mesta-na-redkvo-da-neos-reko-da-
sn-svijaV Melju je vedno rdeča
https://maribor24.si/lokalno/maribor/v-melju-je-vedno-rdeca
