Spet smo ostali brez našega novega leta. Bemomast. Priznam, nimam pojma, kdo si je izmislil, da je martinovanje »štajersko novo leto«. Če guglaš, potem ti ne ostane drugega, kot da iznajdbo pripišeš medijem, predvsem urednikom ali komurkoli, ki pač daje (končne) naslove tekstom. Za etilomoški izvor bi (naj)bolje vedel Stane Kocutar ali kaka taka faca. Pa pokojni Srečko Niedorfer, kakopak, slava mu, še eno rundo daj točajka.
Že doooolgo ne
Ne vem za vas, ampak meni je za letošnjim martinovanjem res fejst žal. Lani smo bili itak dol zaprti, zato je bil šok manjši. Ne pa to. Kolega je že celo najel stojnico, prvič. Pa povsem razumem okoliščine, v to se sploh ne bom spuščal, situacija v državi je grozna.
Ampak prav letos bi nam prav martinovo za tisti en reeees dooooolg dan, povrhu mali petek, ojoj, šmrk, najboljši dan v tednu bi bil, ponudilo nekaj eskapizma. Ker kdaj pa smo nazadnje kar tako, prosto, spontano, med tednom, na malo bolj veliko? Na Lentu? Ne, so bile omejitve. Na stadionu? Ne, omejitve pa še Maribor je izgubil. Za silvestrovo? Ne, smo bili vsi not. Torej kdaj? Da malo predahnemo. No, pa da žingamo. Ija ija ija oooo. Že dooolgo ne. Skupaj. Neznanci.
Egalitarna stvar
Ker martinovo je taka egalitarna stvar. Egalitarna, ne elitna, da ne bo kdo narobe bral. Zato je, vsaj zame, štajersko novo leto primeren izraz. Ne samo zaradi tega, ker smo celi veseli, da je mošt postal vino. Ker itak večinoma, tako vsaj pravijo cifre, pijemo pivo. Ampak zato, ker je to dan, ko po parih urah ni več pomembno, kdo stoji zraven tebe, kdo ti je dotočil kar tako, ker pač lahko, komu si potem dotočil ti, kdaj je nekdo, pa saj še tri prejšnje nismo nagnili, naročil novi li-li?
Martinovo je na tergi ena taka ruleta od trenutka, ko stopiš tja, le da se (ti) ponavadi res doooolgo vrti. In da ti je na koncu že vseeno, kaj bo padlo, samo da pade, itak pa že skoraj pozabiš, kaj je bil sploh cilj. Ni ga. Ja, saj za koga tudi je, pa ni. Ne. Sploh ko zmanjka elektrike, kot se je zgodilo v finišu zadnjega martinovanja 2019.
Martinovanje na tergi nikdar ni bilo popivanje z razlogom. Ne. To je razlog s popivanjem, kar ni eno te isto. Ne, ni.
Tri, dva, ena…
Ampak zdaj je, kar je. Smo, kjer smo. No, nismo.
Toda rad bi obenem v tem tednu spomnil na vsakodnevno novo leto. Ker se je spet zgodilo, ko opolnoči zaslišiš skozi zaprto okno, jebiga, zahladilo je ravno ko smo brali, kak bo ogrevanje samo še dražje. Ne vem, kako je v vašem firtlu, ampak v centru se sliši skoraj ziher enkrat tedensko. Pa ne samo v petek ali soboto.
Ognjemeti za rojstni dan! Taki. Mini. Do kake minute, mogoče dveh še gre, več ne, kdo t ima denar za v luft v teh časih, ampak gre. Sliši se. In potem kmalu zatem prepevanje »vseee najboljše zaaa teeeee«. Dobro, tudi ognjemeti so prišli na slab glas, ker plašijo zlasti hišne ljubljenčke. Ampak kar želim reči, je sledeče: novo leto je očitno predvsem v glavi. No, pa na koledarju. In da je vsaj to očitno ena od vsakodnevnih alternativ za malo več radosti v teh res črnih časih. Po domače, vsaj rojstni dnevi so še to, kar so bili. Vsaj ti ne odpadejo.
Kar se tiče pa martinovanja, je pa za 2022 jasno. Vse, kar bo manj kot tridnevni festival, bo narobe. Tri dni pa roka. Lahko več, manj pa ziher ne. Nenazadnje, saj so nam tudi 2 januar vrnili potem kot praznik, ne? In bomo noter spravili. Kot se spodobi. Še eno rundooo daj točajkaaa.
Največji hiti:
Še en bankomat, ki nikoli ne dela? O, smola.https://maribor24.si/lokalno/se-en-bankomat-ki-skoraj-nikoli-ne-dela-o-smola
S23 ni Nova vas. Pa kak’ ni? Ker ne.
https://maribor24.si/lokalno/maribor/s23-ni-nova-vas-pa-kak-ni-ker-ne
Kaj bo sledilo? Cesta XIV. divizije?
https://maribor24.si/lokalno/maribor/okno-mesta-kaj-bo-sledilo-cesta-xiv-divizije
V tretje pa te že narediš izpit za avto. Samo ne na Pobrežju.
V Melju je vedno rdeča
