Še do petka, 20. novembra 2026, se lahko mladi udeležijo katerega od brezplačnih dogodkov Festivala Mladi Maribor 2026. V sredo, 18. novembra 2026, na delavnico video kolaža vabita mladi grafični oblikovali Beti Trstenjak in Melani Kumin, ki ustvarjata pod skupnim imenom Kreativarna, v četrtek, 19. novembra 2026, bo tradicionalni mladinski družabni večer v duhu med mladimi vse bolj priljubljenih kviz večerov, v petek, 20. novembra 2026, pa se bo festivalsko dogajanje sklenilo s plesno-glasbeno zabavo pod taktirko mariborskih Joe & Stacey with The Rhythm Boys.
Mlada ekipa in povezovanje mladinskih centrov
»Letošnji moto festivala je »Zbližujemo razdalje«. Pri tem imamo v mislih tako premagovanje fizičnih razdalj, saj festival ponuja dogodke na več lokacijah, kot tudi tiste v glavah, saj odpira nova obzorja … In kot izpostavljeno, nabor brezplačnih dogodkov želi nagovoriti več aspektov: druženje, preizkušanje eksperimentalnega slikanja po slišanem potopisu, učenje novih veščin video kolaža, malce ekipne tekmovalnosti na trivia večeru, nostalgijo rock'n'roll glasbe skozi poustvarjanje vzdušja na plesišču maturantskega plesa iz 50-ih let,« pojasnjuje vodja festivala Eva Žunec iz Mladinskega kulturnega centra Maribor (MKC Maribor), ki festival organizira, da se sploh lahko zgodi pa s (finančno) podporo omogoča Mestna občina Maribor.
Za izvedbo festivala skrbi mlada organizacijska ekipa, s katero so se snovanja programa lotili premišljeno in z ustvarjalnim pristopom. Festival Mladi Maribor tako sooblikuje ekipa mladih, ki poznajo lokalni prostor, ga že aktivno sooblikujejo in so hkrati osrednja ciljna publika festivala, zato znajo vrstnike nagovoriti na njim privlačen način.
Čeprav je večina festivalskih dogodkov v Kulturnem inkubatorju, ki deluje pod okriljem MKC Maribor, pa se je ekipa tudi letos podala na teren s prav posebnim #mladiBUSom, s katerim so v družbi predstavnikov nekaterih drugim mladinskih organizacij oz. organizacij za mlade obiskali fakultete Univerze v Mariboru in se tako predstavili študentom.
»Prav tako je mladiborska nagradna igra, ki poteka med festivalom, dober dodatek, saj širi prepoznavnost znamke Mladi Maribor, obenem pa se trudimo izpostavljati dobre ponudnike v lokalnem okolju. Tudi skupne akcije s predstavniki mladinskih centrov mislim, da so dober način medsebojnega povezovanja, obenem pa tudi priložnost, da nas mladi vidijo na kupu in tako še lažje razbijamo mit »sej v Mariboru se pa nič ne dogaja za mlade«,« pove Eva Žunec.
Mladi Maribor znamka s svojim festivalom in portalom
Sogovornica ob tem poudarja, da festivalski program vsako leto ponudi to, kar se zdi smiselno za mlade v lokalnem okolju: »S tem v mislih tudi izvajalce festivalskega dogajanja izbiramo skozi celotno leto, glede na izpostavljene ideje in pobude mladih. Oni prevzemajo grafično podobo, premislek o motu, vključevanju dogodkov, ... In moram priznati, da je na tak način, z njimi skozi vse faze, zelo prijetno organizirati festival.«
Festival je sicer le ena od aktivnosti Festivala Mladi Maribor. Pod okriljem istoimenske znamke MKC Maribor tekom leta skrbi predvsem za informiranje o dogajanju za mlade na portalu, kjer objavljajo aktualne dogodke mladinskih centrov in ostalih organizacij za mlade na enem mestu ter pripravljajo tedenske napovednike dogajanja na naših družabnih omrežjih (@mladimaribor). »Obenem nas lahko najdete na delavnicah na osnovnih in srednjih šolah, kjer višamo prepoznavnost tudi v živo. Najbolj veseli pa smo, ko nas mladi prepoznajo kot vstopno točko za podajanje pobud, idej in želja po novih dogodkih, z nami vzpostavijo sodelovanja za soorganizacijo samega dogajanja, dobimo pomoč pri soustvarjanju video vsebin, prostovoljijo, ter predvsem dolgoročno ostajajo del mladinske scene v svojem prostem času,« pove Eva Žunec.
Mladinsko delo kot podpora mladim
Prav kontinuirano sodelovanje in vključevanje mladih v različne faze soustvarjanja dogodkov, je eden od ciljev mladinskega dela. Hkrati je ključna naloga mladinskega dela oziroma mladinskih delavcev voditi mlade skozi hitro spreminjajoče se okoliščine v družbi. »Prav tukaj vidim eno največjih vrednosti mladinskega dela. Mladim omogoča, da se učijo skozi izkušnje, preizkušajo svoje ideje, sodelujejo z drugimi, prevzemajo odgovornost in se tudi zmotijo, ne da bi bili za to ocenjeni. V mladinskem delu namreč ni pomemben samo končni rezultat, ampak tudi pot do njega,« izpostavlja Marja Guček, direktorica MKC Maribor in dodaja, da mladi, ki imajo predlog za kakšno aktivnost, v mladinskem centru lahko dobijo prostor, mentorsko in organizacijsko podporo ter pomoč pri iskanju rešitev: »Pri tem je pomembno, da imajo mladi možnost sami oblikovati vsebine in prevzemati odgovornost za njihovo izvedbo. Skozi takšne izkušnje se učijo sodelovati, komunicirati, reševati nepredvidene situacije in konflikte, kritično razmišljati, sprejemati odločitve ter zaupati v svoje sposobnosti. To so veščine, ki jih bodo potrebovali ne glede na to, kakšen poklic bodo kasneje opravljali.«
[[image_1_article_94618]]
V letu 2026 je MKC Maribor izvedel anketo Sooblikuj MKC Maribor in zbral 233 odgovorov, v katerih so mladi med drugim delili tudi odgovore ko koristnosti sodelovanja v njihovih aktivnostih. Več kot 40 % sodelujočih v anketi je izpostavilo pridobivanje novih znanj in veščin. »To kaže, da mladi v naših programih prepoznavajo nova znanja, ki jih pridobijo. Ob tem pa mladih ne smemo vedno postavljati v vlogo aktivnih soustvarjalcev. Nekateri si želijo predvsem prostora za druženje, obisk koncerta ali druženja s prijatelji. Oboje ima svojo vrednost. Pomembno je, da jim omogočimo različne načine vključevanja in možnost prevzeti aktivnejšo vlogo, ko si to želijo,« dodaja Marja Guček.
Kot enega od izzivov prepoznavanj učinkov mladinskega dela direktorica izpostavlja to, da se rezultati pogosto pokažejo šele čez več let:
»Veliko lažje je prešteti dogodke in udeležence kot pa izmeriti, koliko je neka izkušnja prispevala k samozavesti mladega človeka, njegovi samostojnosti, občutku pripadnosti ali pripravljenosti, da prevzame odgovornost. Če nekdo pri sedemnajstih letih v mladinskem centru prvič dobi priložnost organizirati dogodek, voditi skupino ali uresničiti svojo idejo, lahko ta izkušnja pomembno vpliva na njegovo nadaljnjo življenjsko pot. Morda bo kasneje ustanovil društvo, razvil podjetniško pobudo, postal aktiven v lokalni skupnosti ali pa bo preprosto bolj samozavesten pri sprejemanju odločitev. Takšne izkušnje lahko krepijo tudi aktivno državljanstvo: občutek, da tvoj glas šteje in da lahko sodeluješ pri odločitvah, ki zadevajo skupnost.«
Ker mladinski prostori niso samo prostori, kjer potekajo aktivnosti, ampak prostori srečevanja, ustvarjanja in učenja, je vzdrževanje mladinskih prostorov in programov pomembno, izpostavlja Marja Guček. »Mlad človek lahko prvič pride v mladinski center zaradi koncerta, delavnice ali druženja. Vrne se, ker se tam dobro počuti in ker sreča ljudi, ki jih pozna. Morda šele čez nekaj mesecev zaupa mladinskemu delavcu svojo težavo ali predstavi idejo, ki je prej ni upal izreči. Takšni odnosi potrebujejo čas, stalnost in ljudi, na katere se mladi lahko zanesejo,« ponazori direktorica in sklene: »Mesta bi morala mladinske prostore razumeti kot pomemben del javne infrastrukture, podobno kot knjižnice, kulturne ustanove ali športne objekte. Mladinski prostori sami ne morejo rešiti stanovanjskih, zaposlitvenih ali drugih življenjskih vprašanj, lahko pa pomembno prispevajo k temu, da se mladi s svojim mestom povežejo in v njem vidijo priložnosti.«